Ne čakaj na maj je nadaljevanje filmske uspešnice Vesna. Maturanti iz Vesne so zdaj že študentje. Dekleta se pripravljajo na zimske počitnice v gorah. Med njimi je tudi Janja oz. Vesna, ki pričakuje, da bo počitnice preživljala s svojim Samom. Toda njega pokličejo na letališče, kjer se bo pridružil letalskim vajam za gorsko reševanje. Ko Vesna kasneje opazi Sama z drugim dekletom, jo popade ljubosumje, zato se z njim spre. Ob vrnitvi v mesto je Vesna zelo nemirna. Njeno čudno obnašanje si njen oče in teta narobe razlagata. Napačno mislita, da Vesna pričakuje otroka.

Zid, višji od človeka, se razteza na levo in na desno. Upokojenec prihaja iz dneva v dan, da bi obnovil park, ki je nekdaj bil na tem mestu. Ko park dobiva svoj pravi izgled, se bogati tudi življenje zidu...

Film Minuta za umor je odlična slovenska kriminalka s političnim ozadjem. Ko se Koh po skoraj dvajsetih letih vrne domov, se mu ne sanja, kakšna težka preizkušnja ga čaka. Najprej naleti na hladen sprejem pri nekdanjih prijateljih, ki se delajo, da ga ne poznajo. Nato izve, da ga policisti sumijo izdaje, zaradi katere je prišlo do tragedije s smrtnim izzidom. Koh se mora sedaj na lastno pest lotiti raziskovanja, odkriti izdajalca in oprati svoje ime.

Andreja nepredvidljiva usoda vojnih dni loči od njegove izbranke, obenem pa se mora raziti tudi s svojo psico Kalo, ki si jo prilasti nemški oficir. Nemški teror je vedno bolj okruten, Andreju pa vseeno uspe pobegniti iz taborišča, kamor ga je poslal nemški okupator. Tudi njegova psica Kala pobegne nemškemu vojaku, tava po razdejanem svetu in se druži z volkovi. Ob osvoboditvi se tudi Andrej lahko vrne na svojo kmetijo, Kala pa postaja vedno bolj volčja. Bo Kala našla svojega pravega gospodarja? Bo njuno srečanje prekinil strel tik pred zdajci? Bo cviljenje mladičev tisto, ki bo potolažilo Andreja?

Marljivega kmetijskega delavca pošlje zadruga za nagrado za dosežene rezultate na morje. Kaj vidi in doživlja kmetovalec Mikolaš na Jadranu, ko prvikrat v življenju lahko brezbrižno, kot človek, počiva, in kaj se mu zgodi, ko za trenutek pogleda prek žive meje... Satira o kmetijski politiki in družbenih razlikah.

Šelestenje se ukvarja z zapletenostjo medsebojnih razmerij v generaciji tik pred tridesetim. Luka se po hudem prepiru s svojim dekletom umakne iz Ljubljane na podeželje v Belo Krajino. Katarina mu sledi v upanju, da bo rešila njuno razmerje. V nasprotju s spokojnim okoljem, ki ju obdaja, pa se znajdeta v vrtincu približevanj in nasprotovanj, ki le poglobijo njuno krizo. Ko se Katarina spoprijatelji z duhovitim vojakom Primožem, se ji odprejo nova obzorja in ponudijo nove izbire.

Nekdanji partizan Tone, ki je nekoč verjel v ideje o novi, pravični družbi, se zdaj komaj preživlja kot komunalni delavec. Ima bivšo ženo in hčerko, ki živita v njegovem stanovanju, on pa je podnajemnik. Tudi njegovo razmerje z natakarico Magdo ni brez težav. Zaradi težav z denarjem se pusti pregovoriti sodelavcema, da bo čez mejo ilegalno spravil skupino emigrantov. Toda pri prehodu čez mejo pride do zapleta in Tone je pri tem ranjen. Z zadnjimi močmi se privleče na partizanski piknik, kjer sreča svoje tovariše, ki nočejo verjeti njegovi pripovedi o tem, kaj je storil. Tone izdihne za mizo.

Dogajanje filma je postavljeno v eno od slovenskih srednjih šol, na kateri se zaradi različnih pogledov na življenje zaostrijo odnosi med dijaki in novim učiteljem nemščine. Po samomoru dijakinje njeni sošolci krivdo pripišejo učitelju, kar sproži niz usodnih dogodkov, ki za vedno spremenijo njihova življenja. Vendar se ozadje dogajanja skriva pod številnimi tančicami lahkomiselnih laži, zlonamernih spletk in nespametnih odločitev. Celovečerni prvenec režiserja in scenarista Roka Bička je povzet po resničnih dogodkih in je prejel več domačih in tujih filmskih nagrad.

Film, posnet po slovenski knjižni uspešnici, predstavi monotono življenje mladih fužinskih domačinov Marka, Adija, Acota in Dejana, ki med uganjanjem norčij najraje brezdelno posedajo pred domačin blokom. Markov oče ima s sinom velike košarkarske načrte, toda konfliktni Marko se spre s trenerjem in preneha z igranjem. S prijatelji se zapleta vedno globlje v težave, poleg nadležnih policistov in nerazumevajočih staršev pa se mora soočiti tudi s težavnimi miselnimi in kulturnimi razlikami, ki jim je vsakodnevno izpostavljen.

To je zgodba o boleči, skoraj izključno ženski emigraciji. Zaradi revščine in fašistične politike so Vipavsko dolino vse do druge svetovne vojne množično zapuščali predvsem mladi ljudje. Moški so odhajali v Argentino, dekleta in žene pa v Egipt, največ v Aleksandrijo, kjer so ostale tudi več desetletij kot dojilje, varuške, gospodinje. Številne so se vrnile prepozno, da bi lahko doživele svoje lastne otroke in svoj dom.