- Spoznajmo deljenje s številom 2 in 4. Seznanitev s pojmom deljenje. Deljenje je nasprotna računska operacija množenju.
Deljenje z 2, 4 - Predstavljena je simetrija pri predmetih iz okolice, pojem simetrala in skladnost. Lika sta skladna, kadar imata enako obliko in velikost.
Skladni liki - Spoznajmo množenje s številom 2 in 4. Seznanitev s pojmi: večkratniki, množenje. Množenje je krajši zapis seštevanja več seštevancev.
Množenje z 2, 4 - Predstavljena je poštevanka števila 7 in 8.
Množenje/deljenje s 7, 8 - Množenje in deljenje s številom 9 se lahko naučimo tudi z uporabo rok.
Množenje/deljenje z 9 - Spoznamo poštevanko števila 3 in 6.
Množenje/deljenje s 3, 6 - Predstavljena so parna (soda) in neparna (liha) števila do 100. Soda števila so večkratniki števila 2.
Soda in liha števila - Ponovljeno je znanje o likih – poimenovanje likov (krog, trikotnik, kvadrat, pravokotnik). Predstavljen je pojem večkotnika. Kvadrat in pravokotnik sta štirikotnika.
Geometrijski liki - Predstavljeno je množenje in deljenje s številom 5 in 10. Omenjeni so členi pri računski operaciji deljenja (deljenec, delitelj, količnik).
Množenje/deljenje s 5, 10 - Zbiranje in urejanje podatkov iz preglednice. Prikaz podatkov s pomočjo Euler-Vennovega prikaza in prikaza s stolpci. Razvrščanje podatkov glede na dve lastnosti s pomočjo drevesnega prikaza.
Obdelovanje podatkov - Štetje, branje, zapis in urejanje števil do 100. Seštevanje in odštevanje do 100 na dolg način. Poimenovanje členov računskih operacij seštevanja in odštevanja.
Urejanje števil do 100 - Prepoznavanje in poimenovanje modelov geometrijskih teles (valj, krogla, kvader, kocka). Štetje mejnih ploskev, robov in oglišč na geometrijskih telesih.
Geometrijska telesa - Spoznamo večkratnike števil 1, 0 in 10.
Množenje/deljenje z 1, 0, 10 - Celoto lahko razdelimo na 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10 enakih delov. Pri zapisu delov celote uporabljamo ulomke. Število zgoraj pove, koliko delov je izbranih. Število pod ulomkovo črto pa pove, na koliko enakih delov razdelimo celoto.
Deli celote - Katera razdalja med točkama je daljša in katera krajša? Opredeljen je pojem točka. Spoznamo merske enote dolžin (cm, dm, m).
Razdalja med točkama - Spoznajmo prostornino in merski enoti za prostornino (liter, deciliter).
Prostornina - Predstavljen je odnos med večjo (kilogram) in manjšo (dekagram) mersko enoto. Ob peki palačink odčitavamo težo s pomočjo različnih tehtnic.
Teža - Predstavljen je odnos med merskimi enotami za čas: leto, mesec, teden, dan, ura, minuta in sekunda. Z merskimi enotami za čas lahko tudi računamo.
Čas - Spoznamo števila do 1000, jih primerjamo po velikosti, jih predstavimo z desetiškimi enotami (stotica, desetica, enica), številu določimo predhodnik in naslednik.
Urejanje števil do 1000 - Seštevanje in odštevanje v številskem obsegu do 1000 (seštevanje in odštevanje stotic, desetic, enic).
Seštevanje in odštevanje
- Z malo čarovnije bomo prikazali, kako iz dolgega nastane kratko in iz visokega nizko.
Dolgo - kratko, visoko - nizko - Kaj je v, na in pod škatlo? Ali te zanima?
Predlogi (na, v, pod) - Pokukajmo v naše hiše in v naša stanovanja in spoznajmo prostore.
Prostori v hiši - Sprehodimo se po posameznih prostorih v stanovanju in opazujmo, kaj vse imamo v njih.
Stvari v prostorih - Spoznajmo poimenovanja za različna oblačila.
Oblačila - Gibajmo se skupaj! Različne aktivnosti bomo prikazali z gibi.
Kaj počnemo - Sprehodimo se skozi letne čase.
Letni časi - Spoznajmo dneve v tednu.
Dnevi v tednu - Spoznajmo velike in majhne živali.
Živali - Povejmo si, kako se počutimo.
Počutje - Naučimo se, koliko je ura. Povejmo, kaj počnemo.
Koliko je ura? - Štejmo od 10 do 100 z deseticami.
Števila do 100 (desetice) - Preštevajmo do 100. Zabavajmo se z velikimi števili.
Števila do 100 - Od A do Z, angleška abeceda je z menoj.
Angleška abeceda
- Razlika med poklicem in hobijem (konjičkom). Ali je lahko poklic tudi naš hobi?
Poklic, hobi - Praznike delimo na državne, krajevne, verske ter osebne. So dela prosti dnevi ali pa ne.
Prazniki - Življenjska okolja razdelimo med naravna in umetna ter med bližnja in daljna. Spoznamo gorski svet, podzemni svet, jezera, reke in park.
Življenjska okolja - Tudi Evropska unija ima svojo himno, zastavo ter denarno valuto. Slovenija je članica EU. Države se združujejo z namenom, da je življenje članov boljše.
Slovenija v EU - Ljudje si med seboj pomagajo v raznih stiskah (bolezen, revščina, nesreča …). Kaj vse povemo v telefonskem klicu, ko pokličemo 112? Sodelovanje in strpnost med ljudmi je nujna.
Strpnost in solidarnost - Predstavitev življenja in dela na kmetiji v različnih letnih časih. Spoznamo gospodarska poslopja, obdelovalne površine, orodja, stroje in dogajanje na tržnici, branjevko, suho robo, pridelke in izdelke.
Kmetija in tržnica - Ljudje proizvajamo dobrine, ki so pomembne za življenje. Spoznamo značilnosti tovarne in trgovine ter pasti potrošništva.
Trgovina in tovarna - Republika Slovenija ima grb, zastavo, valuto, himno. V Sloveniji živijo Slovenci in tudi pripadniki drugih narodov. Sosednje države Slovenije so štiri (Italija, Hrvaška, Madžarska, Avstrija).
Slovenija in njene sosede - Delovanje človeškega telesa (notranji organi, kosti, mišice). Svet zaznavamo s čutili in se trudimo, da živimo zdravo.
Človeško telo - Dediščino razdelimo na kulturno in naravno. Stari predmeti so ohranjeni v muzejih na prostem ali v zaprtih prostorih. Dediščino moramo spoštovati in jo ohranjati.
Dediščina - Seznanimo se z vremenskimi pojavi, ki jih lahko merimo (vetromer, dežemer, termometer) in opazujemo. Spoznamo vrste padavin in nastanek dežja/snega. Razlikujemo med meteorologom in vremenarjem.
Vreme - Spoznamo dobre in slabe učne navade doma ter v šoli. Znanje pridobivamo vse življenje. Za uspešno učenje je nujno pravilno razporediti čas.
Učne navade - Na svetu obstajajo različne denarne valute. Poznamo bankovce in kovance. Z denarjem se srečujemo na bankah, trgovinah, bankomatih ...
Denar - Bolezni povzročajo zelo majhna bitja (mikrobi). Nekatere bolezni dobimo le enkrat. Mnoge bolezni preprečimo z zdravim načinom življenja, skrbjo za osebno higieno, z zaščitnim cepljenjem.
Bolezni - Spoznajmo, kako otrok nastane, se razvija v materi, se rodi in raste. Predstavljen je tudi življenjski krog človeka.
Razmnoževanje in življenjski krog - Ponovimo letne čase, število dni v mesecu/tednu, dele dneva. Predstavljene so vrste ur in sestavni deli ure. Na uri nastavljamo čas pred 12.00 in po 12.00.
Ura - Določanje glavnih in stranskih smeri neba s pomočjo sonca. Spoznamo pojem orientacija, pripomočke za orientacijo, kompas in delovanje kompasa.
Smeri neba, orientacija - Predstavljene so značilnosti in razlike med mestom in vasjo.
Mesto in vas - Pokrajine v Sloveniji so raznolike (gorski svet, hribovit svet, obmorski svet, gričevnati svet, ravninski svet). Vrsta pokrajine vpliva na način življenja ljudi.
Pokrajine in dejavnosti - Spoznamo vrste prometa, vzroke za potovanja, prometne znake in problem onesnaževanja okolja.
O prometu - Opredeljen je pojem svetlobe, svetila, zvoka. Seznanimo se tudi s sestavnimi deli čutila za sluh in čutila za vid ter možnimi okvarami.
Zvok in svetloba - Ugotavljamo, da gibanje povzročimo s potiskanjem ali z vlečenjem. Spoznamo, da lahko vplivamo na gibanje, smer in hitrost. Opravimo poskus – spust tovornjaka po klančini.
Gibanje - Spoznanje o tem, da smo ljudje, celine in države med seboj povezani. Predstavljenih je sedem celin in njihove značilnosti.
Celine
- Raba velike začetnice na začetku povedi, v lastnih imenih bitij, v zemljepisnih lastnih imenih
Velika začetnica - Predstavljena je razlika med branjem in zapisovanjem črk L in V. Črki L in V v nekaterih primerih beremo kot U.
Izgovorjava črk L in V - Uporaba ločil na koncu povedi (pika, klicaj, vprašaj) in v povedi (vejica).
Ločila - Besede s širšim pomenom – nadpomenke in besede z ožjim pomenom – podpomenke.
Nadpomenke/podpomenke - Spoznamo pravljico H. C. Andersena Grdi raček. Predstavljene so značilnosti pravljice ter pojmi: odlomek, glavna in stranska književna oseba, kraj in čas dogajanja.
Izrazi v književnosti - Spoznavamo pravilen zapis besed z lj, nj, d in t.
Zapis LJ, NJ in D, T - Na primerih je predstavljena uporaba predlogov v, iz in na, s/z.
Uporaba V, IZ in NA, S/Z - Predstavljena je pravilna uporaba predlogov s in z ter k in h. Spoznamo pravila o pravilnem pisanju in izgovorjavi predlogov s in z ter k in h.
Predlogi s in z, k in h - Nikalnico NE pišemo ločeno ob glagolih. Razlika med pomenoma besed ne bo in nebo. Deljenje enozložnih, dvozložnih, trozložnih besed. Iz zlogov sestavljamo besede.
Pisanje narazen/skupaj - Obravnavane so besede z enakim pomenom (sopomenke) in besede z nasprotnim pomenom (protipomenke).
Sopomenke/protipomenke - Predstavljene so manjšalnice/ljubkovalnice. Pri nekaterih pomanjševalnicah se pomen besede spremeni (npr. trobenta – trobentica).
Manjšalnice - Stopnjevanje lastnostnih (kakovostnih) pridevnikov (hiter, hitrejši, najhitrejši). Pridevnike stopnjujemo tudi opisno s prislovom (npr. lačen, bolj lačen, najbolj lačen).
Stopnjevanje pridevnika - Oblikujemo voščilo in čestitko. Opredelimo tvorca, naslovnika in povemo, ob katerih priložnostih tvorimo taka besedila.
Voščilo, čestitka - Tvorimo kratko in preprosto zapisano besedilo (vabilo in razglednica). Razlikujemo med tvorcem, naslovnikom in namenom pošiljanja.
Vabilo, razglednica - Ločimo med preprostimi in kratkimi besedili: novica in oglas. Omenjeni so mediji, iz katerih izvemo novice/oglase.
Novica, oglas - Spoznamo pravila za vljudnostno komunikacijo (vikanje, tikanje, pozdravljanje, opravičilo, nebesedni spremljevalci govora ...). Prepoznamo razlike med knjižnim in neknjižnim jezikom.
Knjižni in neknjižni jezik - Največji slovenski pesnik, slovenski kulturni praznik.
France Prešeren - V pesmi prepoznamo kitice, refren in rime. Pesem je lahko ljudska ali pa ima avtorja (pesnik).
Rima
