- Prikazovanje ulomkov na številski premici ter primerjava ulomka s številom 1.
Ponazoritev ulomka - Opis množice naravnih števil. Razlika med številom in števko. Pravila za branje in zapisovanje velikih števil.
Naravna števila - Urejanje in primerjanje naravnih števil. Prikaz naravnih števil na številski premici ter zaokroževanje naravnih števil.
Urejenost naravnih števil, številska premica - Reševanje številskih izrazov z naravnimi števili.
Računske operacije z naravnimi števili - Zapis množice večkratnikov in deliteljev naravnega števila.
Večkratniki in delitelji - Pravila za deljivost s števili 2, 5, 10 ter 3 in 9.
Pravila za deljivost - Pomen ulomka ter prepoznavanje delov celote, ki so večji ali manjši od celote ter zapis v obliki ulomka.
Deli celote in ulomek - Računanje dela celote in celote.
Računanje dela celote - Pomen decimalnega števila ter zapis desetiškega ulomka z decimalnim številom in obratno.
Desetiški ulomek, decimalni zapis - Prikaz decimalnih števil na številski premici ter urejanje decimalnih števil po velikosti.
Decimalna števila - Zaokroževanje decimalnih števil na dano število decimalk ter določanje celega približka decimalnih števil.
Zaokroževanje decimalnih števil - Seštevanje dveh ali več decimalnih števil ter odštevanje decimalnih števil.
Seštevanje in odštevanje decimalnih števil - Množenje decimalnih števil s potencami števila 10, z naravnimi števili in z decimalnimi števili.
Množenje decimalnih števil - Deljenje decimalnih števil s potencami števila 10, deljenje dveh naravnih števil (količnik je decimalno število) ter deljenje dveh decimalnih števil.
Deljenje decimalnih števil - Računanje številskih izrazov, v katerih nastopajo decimalna števila.
Številski izrazi z decimalnimi števili - Osnovni geometrijski pojmi (točka, premica, ravnina) ter medsebojni odnosi med točko in premico ter dvema točkama.
Geometrijski pojmi - Razdalja med dvema točkama, med točko in premico. Načrtovanje skladnih daljic.
Razdalja - Spoznamo kot (notranjost, zunanjost), označevanje kotov ter načrtovanje in merjenje kotov.
Kot - Katere vrste kotov razlikujemo ter načrtovanje skladnih kotov.
Vrste kotov - Merske enote za merjenje kota ter pretvarjanje in računanje z njimi.
Računanje s kotnimi enotami - Definicija kroga in krožnice. Medsebojna lega premice in krožnice ter opis različnih delov kroga.
Krog, krožnica in deli kroga - Pretvarjanje med dolžinskimi enotami (km, m, dm, cm, mm) ter obrazci za izračun obsega pravokotnika in kvadrata.
Obseg pravokotnika in kvadrata - Enote za merjenje ploščine ter izračun ploščine pravokotnika in kvadrata.
Ploščina in pretvarjanje enot - Lastnosti kocke in kvadra ter mreža obeh geometrijskih teles.
Mreža kocke in kvadra - Obrazci ter izračun površine kocke in kvadra.
Površina kocke in kvadra - Prostornina in prostorninske enote ter povezava votlih in kubnih enot.
Prostornina - Izračun prostornine kocke in kvadra.
Računanje prostornine - Vrste podatkov in različni prikazi podatkov (stolpični diagram, bločni diagram in tortni diagram) ter kombinatorično drevo.
Obdelava podatkov - Rimske številke izvirajo iz antičnega Rima. Takrat še niso poznali desetiškega sistema, zato so si pomagali z velikimi tiskanimi črkami: I, V, X, L, C, D in M.
Rimska številka
- Vsaka beseda ima svojo vlogo. Tokrat si bomo pogledali dve izmed največjih – angleške samostalnike in glagole.
Nouns and verbs - Kako poklicati nekoga, brez da bi uporabili njegovo ime? Hja, osebni zaimki!
Personal pronouns - Biti ali ne biti – kaj to pomeni v slovnici?
To be - Predlogi kraja ali kako povedati, kje nekaj je.
Prepositions of place - Tokrat bomo pobliže spoznali pomembna življenjska vprašanja – Zakaj? Kako? Kam? Seveda samo iz vidika jezika.
WH-questions - Kaj narediti, ko hočemo pokazati, da mislimo določeno stvar samo na splošno?
A in an - En človek, dva človek, mnogo človek. Ko bi vsaj bilo tako preprosto ...
Plural - ‘s – čarobna končnica, ki nam pove, da je nekaj naše.
Possessive ‘s - Kaj je več: some ali any? In zakaj?
Some/any - Še en način za izražanje svojine, tako imenovani “have got” oziroma v slovenščini – »imeti«.
Have got - Naš prvi angleški slovnični čas! Sedanjik, ki ne označuje samo sedanjosti.
Present simple - oblika - Present Simple – sedanjik, ki to ni.
Present simple - uporaba - »To« in »tisto« – po angleško.
This/that, these/those - Kaj je razlika med “I can study English” in “I must study English”?
Must & can - Izražanje dejanske sedanjosti! Med drugim ...
Present continuous - Kdaj uporabimo katerega? Ste se dobro naučili?
Present simple vs. Present continuous
- Pogovor je ena od temeljnih človekovih sporazumevalnih dejavnosti. Glede na to, s kom in kako se pogovarjamo, ločimo več vrst pogovorov. Pogledali si bomo uradni in neuradni osebni pogovor ter telefonski pogovor.
Neuradni/uradni pogovor - Krajšave so dogovorjene oblike krajšanja besed in besednih zvez.
Krajšave - V opisu kraja predstavimo najpomembnejše podatke o nekem kraju.
Opis kraja - Obvestilo je besedilo, ki ga tvorimo z namenom, da bi koga o čem obvestili. Ločimo uradno in neuradno ter zasebno in javno obvestilo.
Obvestilo - Slovenski jezik pozna šest sklonov, vsak ima točno določeno vprašalnico. Prvi del vprašalnice se nanaša na osebe, drugi pa na stvari.
Sklon samostalnika - Osebni zaimki so besede, s katerimi poimenujemo različne osebe.
Osebni zaimek - Števniki izražajo količino. Poznamo glavne in vrstilne števnike.
Števniki - Premi govor je poročani govor, pri katerem se prvotni govor ne spreminja, odvisni govor pa uporabljamo, kadar poročamo, kaj je kdo rekel.
Premi in odvisni govor - Glagoli so besedne vrste, s katerimi poimenujemo dejanje, dogajanje in stanje.
Glagol - oseba, število - Sedanjik izraža dejanje, dogajanje in stanje v trenutku govorjenja ali pa izraža brezčasnost (splošno sedanjost).
Glagolski čas - sedanjik - Preteklik je zložena glagolska oblika za izražanje preteklosti.
Glagolski čas - preteklik - Prihodnjik je zložena glagolska oblika za izražanje prihodnosti.
Glagolski čas - prihodnjik - Nedoločnik in namenilnik sta neosebni glagolski obliki.
Nedoločnik in namenilnik - Z vabilom naslovniku jasno povemo, da ga na nekaj vabimo.
Uradno/neuradno vabilo - Pridevniki so besedna vrsta, ki označuje lastnost, vrsto ali svojino samostalnika. Lahko jih stopnjujemo, in sicer samo lastnostne.
Stopnjevanje pridevnika - Prislov je besedna vrsta, ki pojasnjuje čas, kraj in način dogajanja ali dejanja.
Prislov - Ocena je besedilo, v katerem avtor oceni, utemeljeno pove svoje mnenje o nekem umetniškem delu.
Ocena - Pripovedništvo, pesništvo in dramatika so zvrsti v književnosti.
Pripovedništvo, pesništvo, dramatika - Dramsko besedilo je umetnostno besedilo s posebno zgradbo iz dvogovorov in odrskih napotkov.
Dramsko besedilo - Fantastična pripoved je daleč od resničnosti, realistična pripoved pa je prikazana na resničen način.
Fantastična in realistična pripoved
- Človeku poznavanje in razumevanje okolja v katerem živi koristi že od nekdaj. Danes to preučuje geografija, zelo stara veda, ki obsega zelo široko področje.
Kaj je geografija - Vesolje je že od nekdaj burilo domišljijo človeštva. Nekoč so verjeli, da je Zemlja središče vesolja. Danes vemo, da smo le majhna pika sredi neskončnega prostora.
Vesolje in osončje - Ljudje so že od nekdaj gledali v nebo in želeli vedeti več o tem, kaj vidijo. Prava eksplozija proučevanja vesolja se je začela sredi 20. stoletja, gnalo jo je predvsem rivalstvo med dvema velesilama Združenimi državami Amerike in takratno Sovjetsko zvezo.
Raziskovanje vesolja - Zemlja je podobno kot ostali planeti osončja okrogle oblike. Ta krogla pa ni čisto pravilna, saj je na tečajih nekoliko sploščena, ob ekvatorju pa izbočena. Zgrajena je iz jedra, plašča in skorje. Vse skupaj pa obdaja ozračje.
Oblika in zgradba Zemlje - Zemlja je vodni planet, saj njeno površje sestavlja kar 70 % vode. Velike sklenjene vodne površine imenujemo oceani, velike dele kopnega pa celine. Zemljino površje sestavlja 7 celin.
Celine in oceani - Zemlja od blizu ni takšna, kot je videti iz vesolja. Menjujejo se številne reliefne oblike. Nekatere so nekoliko bolj ravne, druge pa bolj razgibane in višje.
Glavne reliefne oblike - Celine se med seboj razlikujejo po obliki, legi in velikosti. Ob bolj natančnem pregledu pa tudi po reliefnih oblikah in razčlenjenosti obal. Razlike med celinami so zelo velike, kar jih dela vsako na svoj način zanimivo in unikatno.
Značilnosti celin - Zemlja je zelo neenakomerno poseljena. Na poselitev vplivajo številni naravni in družbeni dejavniki. Že od nekdaj pa so se ljudje najraje naseljevali ob vodi.
Poselitev človeka na Zemlji - Upodabljanje Zemljinega površja je bilo ključno že za stara ljudstva. Danes obstajajo številni načini, kako ga lahko prikažemo.
Upodabljanje površja - Zemljevide izdelujejo kartografi, ki si pri svojem delu pomagajo na različne načine. Njihova največja težava je, kako ukrivljeno Zemljino površje spraviti na ravno podlago.
Zemljevidi in uporaba - Stopinjsko mrežo najdemo na večini zemljevidov in kompasov. Sestavljajo jo vodoravne in navpične črte. Pomaga nam pri določanju geografske lege krajev na Zemlji.
Stopinjska mreža - Ko se znajdemo na neznanem terenu in želimo priti na določen cilj, moramo vedeti, kje se trenutno nahajamo in v kateri smeri je naš cilj. Smeri neba lahko določimo na različne načine. Nekateri so bolj zanesljivi, drugi manj.
Orientacija - Zemlja ne miruje, ampak se vrti okoli svoje osi. Os pa ni pokončna, ampak je nekoliko nagnjena. Čeprav vrtenja ne čutimo, vidimo njegove posledice na drugačen način.
Vrtenje Zemlje okoli osi - Zemlja okoli Sonca kroži po tirnici, ki je v obliki elipse. Za svojo pot porabi 365 dni in 6 ur. Posledice kroženja opazimo tudi na Zemlji.
Kroženje Zemlje okoli Sonca - Najhladnejša območja na Zemlji najdemo na skrajnem severu in jugu - v mrzlem (polarnem) pasu. Zaradi ekstremnega mrazu je poselitev zelo redka.
Mrzli ali polarni pas - Letni časi so posledica kroženja Zemlje okoli Sonca in nagnjenosti njene osi. Začetek letnih časov je vezan na položaj Zemlje na poti okoli Sonca. Nimajo pa povsod na Zemlji štirih letnih časov.
Letni časi - Vreme ali podnebje? Gre za temi, ki sta povezani, a se vseeno razlikujeta. Poglejmo kako.
Vreme in podnebje - Na Zemlji se temperature med posameznimi območji razlikujejo. Vseeno pa obstajajo območja s podobnimi temperaturnimi značilnostmi. Govorimo o toplotnih pasovih. Zemlja je razdeljena na 5 osnovnih toplotnih pasov.
Toplotni pasovi - Vroči ali tropski pas leži med obema povratnikoma. Zanj so značilne celo leto visoke temperature. Letnih časov, kot jih poznamo mi, tam ni.
Tropski (vroči) pas - Zmerno topli pas je najgosteje naseljen. Kar je posledica tega, da so tu temperature najbolj zmerne. Vseeno pa prihaja do razlik med posameznimi območji.
Zmerno topli pas
- Snov je vse kar ima maso in prostornino. Vse na svetu je zgrajeno iz snovi, tudi živa bitja. In vse snovi so zgrajene iz velikega števila majhnih delcev.
Snovi so iz delcev - Zrak je zmes plinov. Sestavljajo ga dušik, kisik, žlahtni plini in ogljikov dioksid.
Agregatna stanja snovi - Različne snovi imajo različne lastnosti, zaradi različnih lastnosti pa so različno uporabne.
Lastnosti snovi - Nafta, zemeljski plin in premog so fosilna goriva, saj so iz organizmov davne preteklosti nastajala več milijonov let.
Snovi - nastanek fosilnih goriv - Nevarne snovi lahko škodujejo našemu zdravju, drugim bitjem ali okolju. Označujemo jih s posebnimi oznakami.
Snovi - nevarne snovi - Glede na nastanek razdelimo kamnine v 3 skupine: magmatske, sedimentne in preobražene.
Kamninski krog - Kamnine imajo različne lastnosti. Kamnine, ki vsebujejo apnenec reagirajo s kislino, magmatske pa so zelo trdne.
Lastnosti kamnin - Prst je vrhnja plast Zemlje v kateri uspevajo rastline. Nastaja s preperevanjem kamnin ali iz odmrlih organskih ostankov.
Prst - Sonce je glavni vir energije na Zemlji in od Sonca je odvisna rast rastlin ter proizvodnja hrane. Sonce pa nam omogoča tudi proizvodnjo električne in druge energije.
Sonce je vir energije - Elektriko pridobivamo v elektrarnah. Generator pretvori energijo vode, vetra ali pare v električno energijo.
Elektrika - Tokovi so vse kar se pretaka. Ločimo snovi tok, električni tok in toplotni tok.
Tokovi in energija - Vsa živa bitja smo zgrajena iz celic. Celica je najmanjša samostojna enota vsakega živega bitja.
Celica - Fotosinteza je proces pri katerem se voda in ogljikov dioksid s pomočjo klorofila in svetlobe spreminja v sladkor in kisik. Celično dihanje pa je ravno obratno.
Fotosinteza in celično dihanje - Alge so najpreprostejše rastline. Uspevajo v vodi.
Alge - Lišaji so naravni pokazatelji čistosti okolja. Gradi jih alga in gliva.
Lišaji - Mahovi so preproste rastline, ki uspevajo v vlažnem okolju.
Mahovi - Praproti rastejo na vlažnih in senčnih tleh, zadržujejo vlago in so pomembno bivališče številnim živalim.
Praprotnice - Semenke ali cvetnice so najbolj razvita skupina rastlin in se razmnožujejo s semeni.
Semenke - Rastline imajo za razširjanje semena. Seme enokaličnice ima en klični list, seme dvokaličnice pa dva klična lista.
Seme - Korenine pričvrščujejo rastlino v tla in iz tal črpajo vodo ter mineralne snovi.
Korenina - Steblo je rastlinski organ, ki daje oporo in prevaja vodo in snovi po rastlini. V steblu so žile.
Steblo - V listih poteka fotosinteza, listi pa so pomembni tudi pri izmenjavi snovi z okoljem. Listi enokaličnic imajo vzporedne, listi dvokaličnic pa mrežasto razporejene žile.
List - Po rastlini se iz korenin v liste pretaka voda z minerali in listov, v druge dele pa v vodi raztopljena hranila.
Transport snovi po rastlini - Vse cvetnice oz. semenke imajo cvetove, le da so nekateri cvetovi nam skoraj neopazni. Najprej opazimo lepe, velike, pisane cvetove. To so cvetovi žužkocvetnih rastlin. Neopazne cvetove pa imajo vetrocvetke.
Cvet - Nekatere rastline moramo na vrt posejati vsako leto, nekatere pa več let rastejo na istem mestu.
Enoletnice in trajnice - Rastline so edina živa bitja, ki si sama proizvajajo hrano, viške hrane pa shranijo za hude čase.
Rastline kopičijo zaloge - Rastline se lahko razmnožujejo spolno (s semeni) ali nespolno (s podtaknjenci, pritlikami, gomolji…).
Razmnoževanje rastlin - Rastline glede na sorodstvo razvrščamo v različne skupine. Alge, mahovi, praprotnice in semenke ali cvetnice.
Razvrščanje rastlin - Rastline proizvajajo kisik. So vir hrane za ljudi in krme za živali, so vir surovin in goriv.
Pomen rastlin - Rastline so na različna okolja (sušno okolje, vodno okolje…) različno prilagojene. Na rast rastlin vpliva temperatura okolja, količina padavin, količina svetlobe, vrsta prsti in podlage.
Prilagoditve rastlin na okolje - Na začetku so rastline, rastlino poje žival, žival poje druga žival… na koncu pa razkrojevalci vse razgradijo, da snovi spet pridejo do rastlin.
Prehranjevalna veriga - Velike količine plastike in drugih odpadkov so okolju in zdravju škodljive, zato je pomembno pravilno ravnanje z odpadki.
Odpadki - Človek za svoje potrebe izkorišča naravne vire surovin (vodo, hrano, kovine in druge surovine) ter energijo.
Izkoriščanje virov surovin in energije
- Zgodovina je veda o preteklosti. Proučuje razvoj človeštva od njegovega nastanka do danes.
Uvod v zgodovino - Pisava zaznamuje prelomnico med zgodovino in prazgodovino. Pisave so omogočale zapis pomembnih podatkov, pogodb, pravil in informacij.
Pisava - Naši predniki so prva bivališča poiskali v zavetju narave. Njihova bivališča so bili skalni previsi, jame ali krošnje dreves.
Bivališča - Z veličastnimi zgradbami so ljudstva nekoč izrazila moč in bogastvo države ter vladarja.
Gradbeništvo v času prvih civilizacij - Izumi in iznajdbe so človeku omogočila lažje življenje in velik napredek.
Iznajdbe in izumi - Astronomija, medicina in matematika so se razvile v času prvih civilizacij, zaradi reševanja praktičnih težav v življenju ljudi.
Začetek znanosti - Moški so skozi zgodovino imeli vodilno vlogo v družini in v družbi. Ženske so najpogosteje skrbele za dom in gospodinjstvo.
Družina nekoč in danes - Kulturna dediščina so pričevanja o ljudeh in o njihovi kulturi, naravna dediščina pa predstavlja izredne in posebne pojave v naravi.
Kulturna in naravna dediščina
