- Kako ugotovimo deljivost števil?
Pravila za deljivost - Kaj so praštevila in sestavljena števila? Spoznali bomo Eratostenovo rešeto in razcep števila na prafaktorje.
Praštevila in sestavljena števila - Naučili se bomo, kaj so skupni delitelji števil in kako poiščemo največji skupni delitelj števil.
Največji skupni delitelj - Naučili se bomo, kaj so skupni večkratniki števil in kako poiščemo najmanjši skupni večkratnik števil.
Najmanjši skupni večkratnik - Osnovni pojmi in poimenovanje ulomkov, ulomek kot število na številskem poltraku, ulomek kot naravno število, ulomek kot količnik.
Ulomki - Razširjanje in krajšanje ulomkov, skupni imenovalec in najmanjši skupni imenovalec.
Razširjanje in krajšanje ulomkov - Seštevanje in odštevanje ulomkov z enakimi imenovalci, seštevanje in odštevanje ulomkov z različnimi imenovalci.
Seštevanje in odštevanje ulomkov - Množenje ulomka z naravnim številom in množenje ulomkov.
Množenje ulomkov - Spoznali bomo, kako ulomek delimo z ulomkom.
Deljenje ulomkov - Kaj so odstotki in kako jih zapišemo?
Odstotki - Spoznali bomo štiri osnovne transformacije v ravnini: zrcaljenje čez premico, zrcaljenje čez točko, vzporedni premik in vrtež.
Preslikave - Naučili se bomo, kako izračunati neznani odstotek, del celote (delež) in celoto.
Računanje z odstotki - Zrcaljenje čez premico in njegove lastnosti, osna somernost.
Zrcaljenje čez premico - Zrcaljenje čez točko in lastnosti, središčna somernost.
Zrcaljenje čez točko - Konstrukcija simetrale daljice in lastnosti simetrale daljice.
Simetrala daljice - Koti z vzporednimi kraki, izmenični koti.
Koti z vzporednimi kraki - Simetrala kota, načrtovanje kotov z ravnilom in šestilom.
Simetrala kota - Sovršna kota, sokota, komplementarna in suplementarna kota.
Sovršna kota, sokota - Trikotnik in koti v trikotniku.
Trikotnik in koti - Načrtovanje trikotnikov po skladnostnih izrekih.
Načrtovanje trikotnikov - Višine v trikotnikih.
Višine trikotnika - Trikotniku očrtana in včrtana krožnica, načrtovalne naloge.
Trikotniku očrtana in včrtana krožnica - Naučili se bomo, kako s pomočjo težiščnic določimo težišče trikotnika.
Težišče trikotnika - Delitev štirikotnikov, koti štirikotnika, načrtovanje splošnih štirikotnikov.
Štirikotniki - Lastnosti in načrtovanje trapezov in enakokrakih trapezov.
(Enakokraki) trapez - Lastnosti in načrtovanje paralelograma in romba.
Paralelogram in romb - Lastnosti deltoida, načrtovanje deltoidov.
Deltoid - Naučili se bomo, kako izračunamo obseg in ploščino trikotnika.
Obseg in ploščina trikotnika - Spoznali bomo obrazca za obseg in ploščino trapeza ter jih uporabili v nalogah.
Obseg in ploščina trapeza - Spoznamo obrazec za obseg in ploščino paralelograma ter romba.
Obseg in ploščina paralelograma - Prikaz podatkov s preglednico, z grafom in diagramom.
Prikaz podatkov - Spoznamo obrazec za obseg in ploščino deltoida ter romba.
Obseg in ploščina deltoida in romba - Branje grafov in diagramov, koordinatna mreža.
Branje grafov in diagramov
- Pravila za deljivost z 2, s 3, s 4, s 5, z 8, z 9, z 10 in s 25.
Pravila za deljivost - Vsako praštevilo ima dva delitelja, sestavljeno število pa več kot dva delitelja.
Praštevila in sestavljena števila - Iskali bomo skupne delitelje in največji skupni delitelj.
Največji skupni delitelj - Iskali bomo najmanjši skupni večkratnik.
Najmanjši skupni večkratnik - Ulomki nam pridejo prav tudi, ko delimo pico.
Ulomki - Za računanje z ulomki je treba dobro znati razširjati in krajšati ulomke.
Razširjanje in krajšanje ulomkov - Ulomke bomo spreminjali v decimalno število in obratno.
Ulomek in decimalna števila - Seštevali in odštevali bomo ulomke z enakimi in različnimi imenovalci.
Seštevanje in odštevanje ulomkov - Povadili bomo množenje ulomkov.
Množenje ulomkov - Povadili bomo deljenje ulomkov.
Deljenje ulomkov - Računanje z odstotki.
Odstotki - Vaje iz računanja z odstotki.
Računanje z odstotki - Zrcaljenje čez premico in njene lastnosti.
Zrcaljenje čez premico - Zrcaljenje čez točko, središčna somernost.
Zrcaljenje čez točko - Simetrala daljice in uporaba lastnosti simetrale daljice.
Simetrala daljice - Načrtovanje simetrale kota.
Simetrala kota - Računanje s sovršnimi koti in sokoti.
Sovršna kota, sokota - Vaje s koti z vzporednimi kraki.
Koti z vzporednimi kraki - Računanje kotov v trikotniku.
Trikotnik in koti - Ponovimo skladnostne izreke in načrtajmo nekaj trikotnikov.
Načrtovanje trikotnikov - Načrtovanje trikotnikov, pri katerih imamo med podatki dane tudi njegove višine.
Višine trikotnika - Trikotniku bomo očrtali in včrtali krožnico.
Trikotniku očrtana in včrtana krožnica - Načrtajmo trikotnike, pri katerih imamo med danimi podatki tudi težiščnico.
Težišče trikotnika - Načrtovanje štirikotnikov in računanje njihovih kotov.
Štirikotniki - Načrtovanje trapezov in enakokrakih trapezov ter računanje njihovih kotov in stranic.
Trapez in enakokraki trapez - Vlekli bomo vzporednice oziroma paralele med stranicami v štirikotnikih, in sicer v paralelogramih in rombih.
Paralelogram in romb - Povadimo načrtovanje deltoida in računanje njegovih kotov.
Deltoid - Izračunajmo obseg in ploščino trikotnika.
Obseg in ploščina trikotnika - Izračunajmo obseg in ploščino trapeza.
Obseg in ploščina trapeza - Izračunajmo obseg in ploščino paralelograma.
Obseg in ploščina paralelograma - Izračunajmo obseg in ploščino deltoida in romba.
Obseg in ploščina deltoida in romba - Preverite, kako vam gre računanje z ulomki, iskanje največjega skupnega delitelja in najmanjšega skupnega večkratnika.
Kontrolka 1 - Preverite, kako dobro znate načrtovati geometrijske like, računati kote, risati preslikave in računati z odstotki.
Kontrolka 2
- Najbolj osnovna oblika preteklika. A nič bati, to je komaj začetek ...
Past simple - Pridevniki in prislovi – besede, ki opisujejo besede.
Adjectives & adverbs - Going to future – eden od dveh načinov za izražanje prihodnosti.
Going to future - Will future – ali sproščeni prihodnjik.
Will future - Will future in Going to future – katerega uporabimo kdaj?
Will future vs. Going to future - Modalnih glagolov je veliko. Spoznali jih bomo samo nekaj: can, must, in have to.
Modal verbs - Ljudje so velik del našega življenja – in kot take jih moramo pogosto opisati.
Appearance & character - Kako angleščina vidi ostale jezike, države in državljane?
Countries, nationalities, language - Kaj želite biti, ko odrastete?
Jobs - Za zdravje moramo skrbeti! Tudi tako, da se učimo!
Health - Med prazniki se vedno nekaj dogaja!
Holidays - Kaj narediti, ko hočete punco ali fanta peljati na zmenek?
Making a reservation - Najbolj dolgočasna, a uporabna tema za pogovor.
Weather - What’s the worst that could happen? – Kaj je najhujše, kar se lahko zgodi?
Natural disasters - Če gremo v mesto, moramo vedeti, kam iti in s čim.
Town & transport - Kaj narediti, če se na cesti izgubite – in ste nekako brez telefona?
Directions - Preteklik v angleščini ni samo en! Poglejmo si še tega!
Past continuous
- Poglejmo eno izmed zanimivih oseb iz preteklosti.
Past simple - Če se hočete boriti proti zmedi, morate te stvari znati!
Adjectives & adverbs - We’re going back to the future!
Going to future - Will we practice in the future? Yes, we will!
Will future - Ali ločite med našima prijateljema Will in Going to?
Will future vs. Going to future - Kaj je modalnost in kako jo uporabiti?
Modal verbs - Preteklik malo drugače - Past continuous.
Past continuous - Prva kontrolka, da preveriš, koliko znaš.
Kontrolka 1 - Preveri svoje znanje o časih, predvsem past continuous, in modalnih glagolih.
Kontrolka 2
- Stalne besedne zveze imajo nespremenljivo sestavo in prenesen pomen.
Stalne besedne zveze - Z vabilom naslovniku jasno povemo, da ga na nekaj vabimo.
Javno in zasebno vabilo - Večina samostalnikov moškega spola se v slovenščini sklanja kot npr. junak, nekaj pa je posebnosti.
Sklanjanje - moški spol - Večina samostalnikov ženskega spola se v slovenščini sklanja kot npr. žoga, nekaj pa je posebnosti.
Sklanjanje - ženski spol - Večina samostalnikov srednjega spola se v slovenščini sklanja kot npr. mesto, nekaj pa je posebnosti.
Sklanjanje - srednji spol - S kazalnim zaimkom kažemo na stvari, predmete, pojme, ...
Kazalni zaimek - Svojilni zaimki povedo, čigavo je kaj. Z njimi nadomeščamo svojilne pridevnike. Poznamo tudi povratni svojilni zaimek.
Svojilni zaimek - Vprašalni zaimek je beseda, s katero sprašujemo po čem.
Vprašalni zaimek - Oziralni zaimek je beseda, s katero nadomeščamo konkretnejšo besedo ali besedno zvezo.
Oziralni zaimek - Z glagolskim naklonom izražamo odnos govorečega do glagolskega dejanja oz. stanja.
Glagolski naklon - Poved je zaključena enota iz besed. Stavek so besede, zbrane okrog glagola.
Poved in stavek - Povedek je stavčni člen, ki nam pove, kaj kdo dela ali kaj se z njim dogaja.
Povedek - Osebek je stavčni člen, ki nam pove, kdo ali kaj dela (kaj se z njim dogaja).
Osebek - Predmet je stavčni člen, ki dopolnjuje povedek s podatkom o tem, na koga ali kaj dejanje prehaja.
Predmet - Prislovna določila so stavčni členi s podatki o kraju, času, vzroku in načinu dejanja.
Prislovno določilo - Opis življenja osebe je besedilo, v katerem predstavimo vsakodnevne dejavnosti določene osebe.
Opis življenja osebe - Stavčni členi so deli stavka, ki nosijo različne podatke. Določamo jih s pomočjo vprašalnic.
Stavčni členi - povzetek - Predlogi so besede, ki večinoma stojijo pred samostalniki, pogosto pa tudi pred zaimki. Med predlog in samostalnik se lahko vrine tudi pridevnik.
Predlog - Definicija ali razlaga besede razloži pomen določene besede ali besedne zveze.
Definicija pojma - Knjižni jezik je enoten za celotno slovensko govorno območje, neknjižni jezik pa se razlikuje glede na prostorske govorice.
Knjižni/neknjižni jezik - Opravičilo je besedilo, v katerem sporočevalec izraža obžalovanje za svoje ravnanje.
(Ne)uradno opravičilo - Basen je kratka zgodba, napisana v verzih ali prozi. V njej nastopajo živali, ki imajo človeške lastnosti.
Basen - Bajka ali mit je domišljijska ljudska pripoved. Primer bajke je tudi Homerjeva zgodba Odisej na otoku kiklopov.
Bajka: Odisej na otoku kiklopov - Pripovedka pripoveduje o čudovitih, nenavadnih in neverjetnih dogodkih. Pripovedka je tudi Levstikov Martin Krpan.
Pripovedka - Ljudska pesem se je prenašala iz roda v rod, avtor ni znan.
Ljudska pesem - Lirska ali izpovedna pesem izpoveduje čustva in pesnikove misli do nekoga ali nečesa. Primer lirske pesmi je Pavčkova Pesem.
Lirska pesem - Črtica je kratka, osebno obarvana pripoved.
Črtica - Notranja zgradba književnega dela zajema tudi književne osebe, čas dogajanja in književni prostor.
Književna oseba, čas, prostor - Primer humoreske je Kozlovska sodba v Višnji Gori avtorja Josipa Jurčiča. Josip Jurčič je slovenski realistični pisatelj, avtor prvega slovenskega romana.
Humoreska
- Stalne besedne zveze imajo prenesen pomen.
Stalne besedne zveze - Sklanjanje posebnosti pri samostalnikih moškega spola.
Sklanjanje – moški spol - Sklanjanje posebnosti pri samostalnikih ženskega spola.
Sklanjanje – ženski spol - Sklanjanje posebnosti pri samostalnikih srednjega spola.
Sklanjanje – srednji spol - Kazalni zaimki so besede, ki kažejo na nekaj.
Kazalni zaimek - Vprašalni zaimki so vprašalnice.
Vprašalni zaimek - Oziralni zaimek se “ozira” in na koncu ima največkrat črko r.
Oziralni zaimek - S svojilnimi zaimki poimenujemo, čigavo je kaj oz. komu kaj pripada.
Svojilni zaimek - Glagolski naklon je slovnična kategorija za izražanje odnosa govorečega do glagolskega dejanja oziroma stanja.
Glagolski naklon - Poved in stavek sta povezana, a imata vsak svoje značilnosti.
Poved in stavek - Povedek je stavčni člen, ki nam pove, kaj kdo dela ali kaj se z njim dogaja.
Povedek - Osebek je stavčni člen, ki nam pove, kdo ali kaj dela ali se z njim nekaj dogaja.
Osebek - Predmet je stavčni člen, po katerem se vprašamo z vprašalnicami od 2. do 6. sklona.
Predmet - Prislovno določilo je stavčni člen, ki nam pove, kje, kdaj, zakaj in kako se dela ali se z njim dogaja.
Prislovno določilo - Stavek je sestavljen iz stavčnih členov, ki jih določimo s pomočjo vprašalnic.
Stavčni členi – povzetek - Predlog skupaj z besedo, pred katero stoji, izraža različna razmerja.
Predlog - Reši kontrolko in oceni svoje znanje.
Kontrolka 1 - Reši kontrolko in oceni svoje znanje.
Kontrolka 2
- Čista snov je ena sama vrsta snovi, zmesi pa so sestavljene iz dveh ali več čistih snovi.
Čiste snovi in zmesi - Zrak je zmes plinov. Sestavljajo ga dušik, kisik, žlahtni plini in ogljikov dioksid.
Zrak je zmes plinov - Brez vode ni življenja, ampak ni vsaka voda le voda. Poznamo več različnih vrst voda. Skozi eksperimente si bomo ogledali destilirano, morsko in pitno vodo.
Voda - Raztopina je zmes vsaj dveh snovi. Če je raztopljena največja možna količina topljenca, je to nasičena raztopina.
Raztopine - Večina snovi v naravi so zmesi. Če zmes vsebuje za nas uporabno snov, jo bomo iz zmesi ločili.
Ločevanje zmesi - Pri fizikalni spremembi se snov ne spremeni, pri kemijski pa poteče reakcija, ki snov spremeni v drugo obliko.
Fizikalne in kemijske spremembe snovi - Gorenje je kemijska reakcija, pri kateri iz goriva in kisika nastaneta ogljikov dioksid in voda, pri tem pa se sprosti energija.
Gorenje - Svetloba se z veliko hitrostjo širi na vse strani. Svetlobna energija pa povzroča spremembe.
Svetlobna energija - Bela svetloba je sestavljena iz vseh barv. Osnovne barve pri svetlobi pa so rdeča, zelena in modra.
Svetloba in barve - Svetloba se na meji dveh sredstev deloma odbije in deloma lomi.
Lom in odboj svetlobe - Zvok nastane zaradi tresenja oz. nihanja. Razširja se po vseh snoveh.
Zvok - Zvok zaznavamo z ušesi, netopirji pa se orientirajo s pomočjo ultrazvoka. Premočan zvok lahko poškoduje sluh.
Zvok in sluh - Svetloba valuje prečno, podobno kot vrv. Zvok pa valuje vzdolžno, podobno kot vzmet.
Valovanje - Celica je najmanjša gradbena in funkcionalna enota vsakega živega bitja. Poznamo bakterijske, glivne, rastlinske in živalske celice.
Celica - Virusi niso zgrajeni iz celic in jih ne uvrščamo med organizme. Z virusi pa smo vsakodnevno v stiku.
Virusi - Značilni predstavniki gliv so glive kvasovke, plesni in gobe. Glive so pomembni razkrojevalci, nekatere pa so zajedavci ali pa živijo v sožitju.
Glive - Bakterije živijo povsod, nekatere povzročajo bolezni ali drugo škodo, večina pa je koristnih. Bakterije so pomembni razkrojevalci.
Bakterije - Včasih smo jih imenovali kar praživali, to pa so preprosta enocelična bitja kot so paramecij, evglena, ameba in drugi.
Enoceličarji - Živali iste vrste so si med seboj podobne in imajo plodne potomce. Sorodne vrste živali združujemo v rodove, rodove v družine in naprej v višje sistematske kategorije.
Razvrščanje živali - Spužve so najpreprostejše mnogocelične živali, ki nimajo organov. Živijo v morjih in sladkih vodah in so pritrjene na dno.
Spužve - Morske vetrnice in meduze imajo na lovkah ožigalke. V njih je strup, s katerim omrtvičijo plen.
Ožigalkarji - Med mehkužce spadajo školjke, polži in glavonožci. Glavonožci pa so lignji, sipe in hobotnice.
Mehkužci - Telo deževnika je razdeljeno na veliko enakomernih členov - kolobarjev. Kolobarniki pa so tudi pijavke in tubifeksi.
Kolobarniki - Med stonoge spadajo strige in kačice. Imajo več kot deset parov členjenih nog in telo razdeljeno na enakomerne člene. Strige so hitri plenilci, kačice pa jedo odmrle rastline.
Stonoge - Raki živijo v morju, v celinskih vodah in na kopnem. Najbolj znani so raki iz skupine deseteronožcev.
Raki - Pajkovci so pajki, suhe južine, pršice in škorpijoni. To so členonožci s štirimi pari nog.
Pajkovci - Žuželke so skupina živali z največ vrstami. Prepoznamo jih po treh parih nog.
Žuželke - Vsi iglokožci so morske živali in imajo največkrat zvezdasto somerno telo. To so morske zvezde, morski ježki, kačjerepi in morske kumare.
Iglokožci - Ribe so prva skupina vretenčarjev. So vodni organizmi, delimo jih na hrustančnice in kostnice.
Ribe - Dvoživke se izležejo iz mresta in prvi del življenja preživijo v vodi. Iz paglavca se razvije odrasla žival, ki živi na kopnem.
Dvoživke - Plazilci so kopenski organizmi, ki ležejo jajca. To so kače, kuščarji, krokodili in želve.
Plazilci - Vse ptice ležejo jajca in jih valijo s toploto lastnega telesa. Koža je pokrita s perjem.
Ptice - Sesalci so najrazvitejša skupina živali. Kožo imajo pokrito z dlako, kotijo žive mladiče, ki po rojstvu pijejo materino mleko.
Sesalci - S hrano dobijo živali hranilne snovi za rast in obnovo organizma ter energijo za delovanje. Prehranjevanje pa poteka na različne načine, nekatere živali so rastlinojede, druge mesojede ali vsejede.
Prehranjevanje živali - Od celice do organizma. Osnovna gradbena enota je celica, ki se povezuje v tkiva, ta v organe in organi v organske sisteme. Prebavila, dihala, obtočila, izločala in drugi organski sistemi gradijo organizem.
Zgradba živali - Obstoj vrstam omogoča razmnoževanje. Lahko je nespolno ali spolno in vsaka oblika ima svoje prednosti in slabosti. Veliko skupin živali se razmnožuje z jajci, sesalci pa so edini, ki kotijo žive mladiče.
Razmnoževanje živali - Obliko živalim daje ogrodje, ki je lahko notranje ali zunanje. Ogrodje tudi omogoča gibanje, ki je pomembno pri iskanju hrane, umiku pred plenilci ali okoljskimi vplivi in iskanju spolnega partnerja. Koža je meja med okoljem in notranjostjo organizma.
Opora in koža - S čutili živali zaznavajo okolico, informacije pa se obdelajo v živčevju. Nimajo vseh čutil vse živali, nekatere imajo dobro razvito živčevje, druge manj.
Zaznavanje in čutila - Za prenos snovi po telesu poskrbi krvožilje. Do vsake celice kri prinese hranila, kisik in odnese odpadne snovi. Hranila v telo pridejo v prebavilih, plini se izmenjujejo v dihalih, odpadne snovi pa se izločajo iz krvi v izločalih.
Prenos snovi po telesu - Organizmi vplivajo en na drugega, ena vrsta vpliva na drugo, lahko pa vpliva en osebek na drugega znotraj vrste. Odnosi so lahko: tekmovanje, plenilstvo, sodelovanje, zajedavstvo in priskledništvo.
Odnosi med organizmi - Zajedavstvo je poseben odnos med gostiteljem in zajedavcem, kjer ima zajedavec korist, gostitelj pa škodo. Poznamo notranje (glista, trakulja, …) in zunanje (klop, komar, uši, …) zajedavce.
Zajedavci - Na organizme vplivajo živi in neživi dejavniki okolja in organizmi so nanje prilagojeni.
Prilagoditve organizmov na okolje - Snovi v naravi krožijo. Delec neke snovi gre v rastlino, iz rastline v žival, na koncu pa snov razkrojevalci predelajo do oblike, ki je spet dostopna rastlinam. In krog je sklenjen.
Kroženje snovi - Slovenija je zelo gozdnata dežela in v Sloveniji je gozd naravno okolje. Opuščanje kmetijske rabe povzroča zaraščanje in tako je pri nas vedno več gozda.
Gozd - Travnike je potrebno redno kositi. Če jih ne obdelujemo, se zarastejo v gozd.
Travnik - Morje je največji življenjski prostor. Razdelimo ga na več slojev: pršni pas, pas bibavice, obrežni pas, odprto morje, morske globine.
Morje - Celinske vode so lahko stoječe (jezero, ribnik, mlaka) ali tekoče (reka, potok).
Celinske vode - Umetni ekosistemi so okolja, ki jih mora človek redno vzdrževati. To so travniki, njive, sadovnjaki, vinogradi, mesta itd.
Umetni ekosistemi - Globalno segrevanje, učinek tople grede, ozonska luknja in drugi pojmi so stvari, ki jih vse pogosteje slišimo. Kaj pa pomenijo?
Učinek tople grede
- Najstarejše zgodovinsko obdobje se imenuje prazgodovina. Največji del prazgodovine predstavlja kamena doba, ki se deli na tri obdobja: starejšo, srednjo in mlajšo kameno dobo.
Življenje prvih človeških skupin - Pojav in uporaba kovine prinese številne novosti: nove poklice, boljše orodje in orožje ter razslojeno družbo.
Kovinske dobe - Ljudje so v prazgodovini verjeli, da v vsej živi in neživi naravi prebivajo duhovi. Tudi na Slovenskem je veliko arheoloških najdb iz prazgodovine: piščal, šivanka in okostje mamuta.
Prva verovanja in prazgodovina na slovenskih tleh - Najstareješa civilizacija je Mezopotamija, ki je nastala med rekama Evfrat in Tigris. Tu se je razvila sumerska civilizacija, ki je veljala za zelo napredno.
Prve civilizacije - Mezopotamija - Egipt je nastal ob reki Nil, vladali so mu faraoni, ki so veljali za boga. Imeli so razvito medicino, matematiko in astronomijo.
Prve civilizacije - Stari Egipt - Prve civilizacije v zgodovini človeštva so se pojavile predvsem ob rekah. To je bilo značilno tudi za prve civilizacije v Indiji. Ob reki Ind se razvije harapska civilizacija in ob reki Genges vedska civilizacija.
Prve civilizacije - Indija - Prve kitajske civilizacije so nastale med Rumeno in Modro reko.
Prve civilizacije - Kitajska - Feničani so živeli na obalah Sredozemskega morja. Bili so dobri trgovci in obrtniki, ki so poznali skrivnosti izdelave stekla in pridobivanja škrlatne barve. Izumili so prvo abecedno pisavo.
Prve civilizacije - Fenicija - Ljudstva prvih civilizacij so zapustila mnoge podobe, izklesane v kamen. Egipčani so iz kamnov izdelovali templje, v Mezopotamiji so v kamen vklesali reliefe.
Umetnost v starem veku - Za večino starih civilizacij je bil značilen politeizem, izjema je bila judovska civilizacija, kjer se je uveljavil monoteizem.
Verovanje v času prvih visokih kultur - Začetki Grčije so povezani z minojsko in kasneje mikensko civilizacijo. Minojska civilizacija je prva civilizacija na evropskih tleh.
Antična Grčija - prve razvite kulture na grških tleh - Olimpijske igre so bile posvečene bogu Zevsu in so jih Grki prirejali na vsake štiri leta. Dogajale so se v kraju Olimpija. Grki so tekmovali v več disciplinah, kraljevska pa je predstavljala peteroboj.
Olimpijske igre - Polis je grška mestna državica. Najbolj znana sta bila polisa Atene in Šparta. Atene so bile pomorsko-gospodarska polis, Šparta pa vojaška polis.
Antična Grčija - Polisi - V grški družbi so o vsem odločali moški. Ženske so bile skrbnice otrok in gospodinjstva.
Življenje v Grčiji - Delfi je bil preročišče, kamor so prihajali vsi Grki po nasvete. Posvetovali so se o vseh pomembnih zadevah. Prerokovale so Pitije.
Antična Grčija - Preročišče Delfi - Grki so verjeli v več bogov. Bogovi so imeli človeško podobo in nadnaravne sposobnosti. Prebivali so na gori Olimp.
Bogovi - Izjemni dosežki v filozofiji, politiki, znanosti, kulturi in umetnosti grške zgodovine pomenijo rojstvo evropske kulture in misli.
Antična Grčija - Filozofija, umetnost in znanost - S pojmom grška kolonizacija poimenujemo preseljevanje Grkov iz matične Grčije na tuja ozemlja, kjer so Grki ustanavljali kolonije.
Antična Grčija - Grška kolonizacija - Grško-perzijske vojne so potekale med grškimi polisi in Perzijo. Po 15-ih letih bojevanja so Grki premagali Perzijo.
Antična Grčija - Grško-perzijske vojne - Peloponeške vojne so potekale med Atenami in Šparto ter njunimi zaveznicami. Grški polisi so bili oslabljeni in lahek plen za Makedonijo.
Antična Grčija - Grško-peloponeške vojne - Aleksander Veliki je bil vladar Makedonije. Zavzel je velik del ozemlja, širil grško kulturo, znanje in jezik.
Aleksander Makedonski - V času, ko so grški polisi tekmovali za premoč, so se na Apeninskem polotoku pojavili zametki nove sile – rimske države. Romul in Rem, rimska volkulja.
Nastanek Rima - Glede na premoženje so se rimski državljani delili na dve družbeni skupini: patricije in plebejce. Sužnji so bili nesvobodni in brez vseh pravic.
Rimska družba - Rimska republika se je obdržala skoraj 500 let. Oblast se je delila na izvršilno, zakonodajno in sodno. Izvršilno je predstavljala vlada z voljenimi uradniki, imenovanimi magistrati. Zakonodajno sta predstavljala ljudska skupščina in senat. Sodno so predstavljali sodniki na sodiščih.
Ureditev rimskega imperija - Rimska vojska je v nadaljnjih stoletjih obstoja rimske republike doživela velik napredek. Postala je hitra, izurjena, najbolje organizirana in tehnično opremljena vojska v sredozemskem prostoru.
Širjenje rimskega imperija - Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, zgodovinar, predvsem pa odlični vojskovodja in strateg.
Gaj Julij Cezar - Po Cezarjevi smrti je v rimski državi izbruhnil boj za oblast, iz katerega je kot zmagovalec izšel Cezarjev nečak in posinovljenec Gaj Oktavijan. Z Oktavijanom je Rim postal cesarstvo.
Rimski cesarji - Rimljani so prevzeli znanstvene dosežke grške kulture in jih razvijali dalje. Prevzeli so grške in etruščanske bogove ter jih preimenovali.
Rimski imperij - kulturni dosežki - Do sredine 3. stoletja se je položaj v rimskem imperiju spremenil. Rimski imperij je začel drseti v vsesplošno notranjo krizo. Soočil se je s številnimi težavami: vojaškimi, političnimi, gospodarskimi in družbenimi težavami.
Kriza v rimskem imperiju - Temelj rimske družbe je bila družina. Glavno vlogo v njej je imel oče (pater familias). Nadzoroval je družinsko premoženje, odločal o vseh pomembnih zadevah ter vodil domače verske obrede.
Rimski imperij - življenje - Rimska vojska je začela prodirati na ozemlje današnje Slovenije v 2. stoletju pr. Kr. Za Rimljane je le-to imelo predvsem gospodarski in vojaški pomen.
Rimski imperij - na naših tleh - Rimski cesarji so se trudili, da bi izboljšali razmere v državi. Najuspešnejša sta bila dva: Dioklecijan in Konstantin Veliki.
Propad in začetek srednjega veka - V 1. stoletju se je v rimskem imperiju pojavila nova vera. Njen začetek je bil povezan z rimsko provinco Judejo (današnjo Palestino), kjer se je okoli leta 4 ali 6 pr. Kr. rodil Jezus.
Krščanstvo - Od 1. stoletja pr. Kr. dalje se je Rimski imperij vse pogosteje soočal z vpadi različnih plemen, ki so živela ob njegovih mejah. Po koncu preseljevanj in propadu Zahodnorimskega cesarstva so se v Evropi pojavile nove germanske države.
Selitev ljudstev in nastanek držav - S propadom Zahodnorimskega cesarstva in nastankom germanskih držav so v zahodni in srednji Evropi v veliki meri propadli za rimski čas značilni obrt, trgovina in uporaba denarja. Prebivalci so se preživljali predvsem s kmetijstvom, zato je bila posest največje bogastvo.
Srednjeveška družba - V 6. in v 7. stoletju so se na naše ozemlje naselili Slovani. Naseljevali so se iz dveh smeri, s severa in z juga.
Selitev Slovanov - V 7. stoletju je na ozemlju Vzhodnih Alp nastala prva staroselskoslovanska državna tvorba. Poznana je pod imenom Karantanija.
Karantanija - Obdobje druge polovice 9. stoletja in prve polovice 10. stoletja je bilo za Evropo prelomen čas. Vpadi in ropanja novih ljudstev - Arabcev iz severne Afrike, Madžarov iz Panonske nižine in Vikingov iz severne Evrope (Skandinavije) - so povzročili nestabilnost in nered.
Vikingi in rimsko-nemško cesarstvo - Ko danes govorimo o srednjeveški družbi, največkrat omenjamo plemiče in kmete (podložnike). Srednjeveški pisci pa so družbo delili na tri stanove: tiste, ki se bojujejo (plemiči), tiste, ki molijo (duhovniki) in tiste, ki delajo (kmetje).
Plemiči in kmetje - Srednjeveška kultura je bila zelo raznolika. Razvijala se je v okviru posameznih družbenih skupin: meščanstva, plemstva in kmetov.
Razvoj evropske kulture - Čas med letoma 1000 in 1300 pomeni velik napredek za evropsko gospodarstvo. Na spremembe je vplivalo tudi podnebje, ki se je otoplilo. Napredek je bil najprej viden v kmetijstvu.
Gospodarstvo - Naraščanje prebivalstva ter širitev obrti in trgovine sta vplivala na nastajanje srednjeveških mest. Veliko mest je nastalo ob rekah, saj so predstavljale naravno obrambo, vir vode in so omogočala prevoz blaga.
Srednjeveška mesta - Na današnjem slovenskem ozemlju so se podobno kot drugod po Evropi izoblikovale dežele – slovenske (zgodovinske) dežele: Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška, Istra.
Nastanek slo zgodovinskih dežel
- Evropa je druga najmanjša celina, od nje je manjša samo Avstralija. Zaradi številnih otokov, polotokov in zalivov ima najbolj razčlenjene obale izmed vseh celin. Njeno površje je zelo razgibano.
Evropa: lega in površje - Večina Evrope leži v zmerno toplem pasu, zato nima ekstremnih temperatur. Vseeno pa sta podnebje in rastlinstvo zelo raznolika.
Evropa: naravnogeografske značilnosti - Evropa je gosto, a neenakomerno poseljena. Prebivalstvo je zaradi bogate zgodovine izjemno raznoliko, narodnostna in verska sestava pa zaradi priseljevanja še bolj pestra.
Evropa: družbenogeografske značilnosti - Južna Evropa obsega Pirenejski, Apeninski in Balkanski polotok. Tu prevladuje gorato površje. Na podnebje najbolj vpliva Sredozemsko morje. Rastlinstvo je večinoma zimzeleno in prilagojeno dolgotrajni suši. V notranjosti polotokov se podnebje in rastlinstvo nekoliko razlikujeta od obalnih delov.
Južna Evropa: površje, podnebje in rastlinstvo - Sredozemsko morje spada med bolj topla in slana morja. Je tudi vse bolj onesnaženo. Vseeno pa vsako leto na njegove obale privablja na miljone turistov.
Sredozemsko morje - Severna Evropa je najredkeje poseljen del Evrope. Nordijske države sodijo med najbolj razvite države na svetu. Njihovo bogastvo so obsežni naravni viri in znanje ljudi. Pri gospodarstvu pribaltskih držav pa se še vedno čutijo posledice socialistične preteklosti.
Severna Evropa: družbenogeografske značilnosti - Vzhodna Evropa in Severna Azija združujeta številne naravne in družbene značilnosti. Skupaj predstavljata več kot desetino vsega kopnega na svetu. Na območju prevladuje zmerno hladno in celinsko podnebje, kjer rastejo večinoma iglasti gozdovi.
Vzhodna Evropa in Severna Azija: lega in naravnogeografske značilnosti - Na države Vzhodne Evrope in Rusije močno pada senca socialistične preteklosti. Najbolj se to pozna na industriji, ki je zastarela in nekonkurenčna. Države se še danes soočajo z velikim onesnaženjem.
Vzhodna Evropa in Severna Azija: družbenogeografske značilnosti - Azija je celina presežnikov. Je največja, najbolj poseljena celina. Površje je zelo raznoliko - na njej najdemo najvišjo in najnižjo točko sveta.
Azija: lega in površje - Podnebje in rastlinstvo Azije je zelo pestro, saj sega v vse toplotne pasove na severni polobli.
Podnebje in rastlinstvo Azije - Azija ni le največja celina po površini, ampak tudi po številu prebivalcev. Je tudi zibelka največjih svetovnih verstev.
Prebivalstvo Azije - Pri Vzhodni Aziji obstajajo velike razlike med zelo razvitim vzhodnim delom in bistveno slabše razvitim zahodnim delom. Vzhodni del je veliko bolj poseljen in tudi gospodarsko razvit. V zahodnem delu prevladujejo gorovja in puščave, zato so ti deli tudi bistveno manj naseljeni.
Vzhodna Azija - Jugovzhodno Azijo sestavljajo Indokitajski polotok, Indonezijsko otočje in Filipini. V večini držav je najpomembnejša gospodarska panoga kmetijstvo. Po gospodarski razvitosti najbolj izstopa Singapur, kjer je drugo največje pristanišče na svetu.
Jugovzhodna Azija - Južna Azija spada v Monsunsko Azijo. Največja država je Indija, ki je tudi druga največja država na svetu po številu prebivalcev. Njen velik problem je prenaseljenost. V zadnjih letih beleži hiter gospodarski razvoj.
Južna Azija - Jugozahodna Azija je najbolj znana po puščavah in nafti. Tu večinsko živijo Arabci, ki so islamske vere. Območju drugače pravimo tudi Bližnji vzhod. Je politično zelo nemirno območje.
Jugozahodna Azija - Srednjo Azijo sestavljajo bivše republike Sovjetske zveze. V tem delu sveta prevladujejo gorovja in puščave. Ljudje se večinoma ukvarjajo s kmetijstvom in industrijo, ki je dediščina Sovjetske zveze. Ob Kaspijskem jezeru so bogata nahajališča nafte.
Srednja Azija - Srednja Evropa je za nas zagotovo najpomembnejši del Evrope, saj v njem živimo. Poleg Slovenije jo sestavlja še osem držav. Površje je večinoma zelo uravnano, kar vpliva tudi na dobro prometno prehodnost območja.
Srednja Evropa: lega in naravnogeografske značilnosti - V Južni Evropi so zaradi stika afriške in evrazijske tektonske plošče potresi zelo pogosti. Na tem območju najdemo tudi številne ognjenike.
Južna Evropa: območje potresov in ognjenikov - Južno Evropo sestavlja 19 držav. Poselitev je zelo neenakomerna. Najbolj poseljene so obale in nižine ob večjih rekah. Kljub slabšim pogojem je kmetijstvo zelo pomembno. Industrija je večino slabše razvita. Najpomembnejša gospodarska panoga je turizem.
Južna Evropa: družbenogeografske značilnosti - Alpe so najvišje gorovje v Evropi. V preteklosti so predstavljale veliko prometno oviro. Zaradi gradnje številnih viaduktov in predorov so danes območje stika med različnimi deli Evrope. Glavni gospodarski dejavnosti v Alpah sta turizem in živinoreja.
Alpe - Evropska sredogorja s kotlinami, Nemško-Poljsko nižavje in Karpati zajemajo velik del površja Srednje Evrope. V Evropskih sredogorjih so pomembna industrijska območja. Nemško-Poljsko nižavje je pomembno kmetijsko območje, ob izlivih velikih rek pa so nastala pomembna pristanišča. Karpati so pomembno območje za živinorejo, gozdarstvo in turizem.
Površje Srednje Evrope - Panonska nižina leži v jugovzhodnem delu Srednje Evrope. Zaradi ugodnih naravnih pogojev je to izrazito kmetijsko območje. Največja reka Donava jo razpolavlja skoraj po sredini
Panonska nižina - Zahodni Evropi zaradi lege ob Atlantiku in njegovega pomena zanjo pravimo tudi Atlantska Evropa. Njeno površje poleg nižinskega sveta sestavljajo še stara uravnana gorovja in mladonagubana gorovja.
Zahodna Evropa: naravnogeografske značilnosti - Zahodna Evropa je zelo gosto poseljena in gospodarsko zelo razvito območje. Prebivalci so večinoma romanskega in germanskega izvora, ponekod so se ohranili tudi Kelti. V državah živi veliko priseljencev. Gospodarstvo je zelo povezano z lego ob Atlantiku.
Zahodna Evropa: družbenogeografske značilnosti - Severno Evropo delimo na nordijske in pribaltske države. Je najhladnejši del Evrope, ki so ga ledeniki zelo preoblikovali. Del Severne Evrope je tudi vulkanski otok Islandija.
Severna Evropa: naravnogeografske značilnosti
