- Računanje z racionalnimi števili.
Računanje z racionalnimi števili - Ponovitev lastnosti in zapisov množic.
Množice - osnovni pojmi - Rešimo preprosto enačbo, naredimo preizkus in zapišemo množico rešitev.
Reševanje enačb - Pitagorov izrek in obrat Pitagorovega izreka.
Pitagorov izrek - Razlogi za vpeljavo negativnih števil, množica celih števil.
Množica celih števil - Spoznamo množico racionalnih števil.
Množica racionalnih števil - Rešimo preprosto neenačbo, naredimo preizkus in zapišemo množico rešitev.
Reševanje neenačb - Množenje in deljenje potenc z enako osnovo, zapis velikih in malih števil, potence z negativno stopnjo.
Množenje in deljenje potenc z enako osnovo - Potenca, osnova, stopnja, vrednost potence.
Potence - Izračunamo diagonale večkotnika.
Diagonale večkotnika - Naučimo se uporabljati Pitagorov izrek v geometrijskih likih.
Pitagorov izrek v geometrijskih likih - Spoznali bomo, kdaj sta dve števili nasprotni in kaj je to absolutna vrednost števila.
Nasprotna in absolutna vrednost števila - Kaj je lomljenka in kako delimo večkotnike?
Večkotniki - Računanje odstotkov s pomočjo premega sorazmerja.
Premo sorazmerje in odstotki - Premo sorazmerni količini, enačba in graf premega sorazmerja.
Premo sorazmerje - Količine, spremenljive in konstantne količine, prikaz odvisnosti količin.
Odvisnost količin - Poenostavljanje izrazov s spremenljivkami.
Poenostavljanje izrazov - Množenje veččlenika z enočlenikom, izpostavljanje skupnega faktorja.
Množenje veččlenika z enočlenikom - Številski izrazi z racionalnimi števili in oklepaji.
Številski izrazi z oklepaji - Naučili se bomo, kako seštevati in odštevati racionalna števila.
Seštevanje in odštevanje racionalnih števil - Naučili se bomo množiti in deliti racionalna števila.
Množenje in deljenje racionalnih števil - Potenciranje produkta, količnika in potence.
Pravila za potenciranje - Kvadriranje števil, pravila za kvadriranje.
Kvadrat števila - Kvadratni koren števila, pravila za korenjenje, množica iracionalnih števil.
Kvadratni koren števila - Kvadratni koren produkta in količnika, delno korenjenje in racionalizacija imenovalca.
Pravila za korenjenje - Izrazi s spremenljivkami, poimenovanje izrazov, enočleniki, veččleniki.
Izrazi s spremenljivkami - Množenje in urejanje enočlenikov.
Množenje enočlenikov - Kako seštevamo in odštevamo enočlenike in veččlenike?
Seštevanje in odštevanje enočlenikov in veččlenikov - Obratno sorazmerni količini, enačba in graf obratnega sorazmerja.
Obratno sorazmerje - Računanje s koti večkotnika.
Koti večkotnika - Načrtovanje pravilnih večkotnikov.
Pravilni večkotniki - Izračunamo obseg in ploščino večkotnika.
Obseg in ploščina večkotnika - Kako izračunamo ploščino kroga in ploščino krožnega izseka?
Ploščina kroga - Kaj je število ??, kako izračunamo obseg kroga in dolžino krožnega loka?
Obseg kroga, krožni lok
- Uporaba pojmov: unija, presek, podmnožica, prazna množica, je element, ni element.
Množice – osnovni pojmi - Prikaz množice celih števil in urejanje celih števil.
Množica celih števil - Prikaz množice racionalnih števil in urejanje racionalnih števil.
Množica racionalnih števil - Določanje nasprotne in absolutne vrednosti racionalnih števil.
Nasprotna in absolutna vrednost - Seštevanje in odštevanje celih in racionalnih števil.
Seštevanje in odštevanje racionalnih števil - Reševanje številskih izrazov z oklepaji.
Številski izrazi z oklepaji - Množenje in deljenje racionalnih števil.
Množenje in deljenje racionalnih števil - Povezava vseh računskih operacij.
Računanje z racionalnimi števili - Izračun vrednosti potence, če je osnova celo število, decimalno število ali ulomek.
Potence - Pravila za množenje in deljenje potenc z enako osnovo.
Množenje in deljenje potenc z enako osnovo - Pravila za potenciranje produkta, količnika in potence ter reševanje številskih izrazov s potencami.
Pravila za potenciranje - Lastnosti kvadriranja racionalnih števil ter reševanje številskih izrazov.
Kvadrat števila - Določanje kvadratnega korena števil in množica iracionalnih števil.
Kvadratni koren števila - Korenjenje produkta in količnika, delno korenjenje, racionalizacija imenovalca ter reševanje številskih izrazov.
Pravila za korenjenje - Računanje vrednosti izraza za dane spremenljivke.
Izrazi s spremenljivkami - Množenje enočlenikov.
Množenje enočlenikov - Poenostavljanje izrazov s spremenljivkami (seštevanje in odštevanje).
Seštevanje in odštevanje enočlenikov in veččlenikov - Izrazi s spremenljivkami: množenje veččlenika z enočlenikom ter izpostavljanje skupnega faktorja.
Množenje veččlenika z enočlenikom - Poenostavljanje izrazov s spremenljivkami.
Poenostavljanje izrazov - Prepoznavanje medsebojno odvisnih količin.
Odvisnost količin - Reševanje besedilnih nalog premega sorazmerja.
Premo sorazmerje - Reševanje besedilnih nalog z odstotki (premo sorazmerje).
Premo sorazmerje in odstotki - Reševanje besedilnih nalog obratnega sorazmerja.
Obratno sorazmerje - Reševanje enačb z ekvivalentnim preoblikovanjem.
Reševanje enačb - Reševanje neenačb z ekvivalentnim preoblikovanjem.
Reševanje neenačb - Poimenovanje in označevanje večkotnikov ter vrste lomljenk.
Večkotniki - Računanje števila diagonal večkotnika.
Diagonale večkotnika - Računanje kotov večkotnika.
Koti večkotnika - Načrtovanje pravilnih večkotnikov.
Pravilni večkotniki - Računanje obsega in ploščine različnim večkotnikom.
Obseg in ploščina večkotnika - Reševanje besedilnih nalog z uporabo Pitagorovega izreka.
Pitagorov izrek - Reševanje besedilnih nalog s pomočjo Pitagorovega izreka v različnih geometrijskih likih.
Pitagorov izrek v geometrijskih likih - Računanje obsega kroga ter dolžine krožnega loka.
Obseg kroga, krožni lok - Računanje ploščine kroga ter ploščine krožnega izseka.
Ploščina kroga - Kontrolka zajema številske množice, računanje z racionalnimi števili, potence, kvadriranje in korenjenje ter izraze s spremenljivkami.
Kontrolka 1 - Kontrolka zajema premo in obratno sorazmerje, enačbe in neenačbe, večkotnike, Pitagorov izrek in krog.
Kontrolka 2
- Present Perfect vs. Past Simple.
Present perfect vs. past simple - Nadaljujemo s časom Present Perfect. Obliko smo si že pogledali in je kar preprosta. Kar pa ni preprosto, je uporaba.
Present Perfect - uporaba - Eden izmed najbolj zanimivih časov v angleškem jeziku ...
Present Perfect - oblika - Eden najbolj pogostih načinov preživljanja prostega časa!
Movie - Kako like spremeni pomen vprašanja?
Who/what + like - Osnove že poznate, zato si bomo pogledali predvsem bolj zanimive besede za hrano in pijačo.
Food, drink & meals - Hitra ponovitev in primerjava.
Past simple vs. Past continuous - Kako izraziti pogostost – ampak natančno.
Present simple and adverbs of frequency - Present Simple in pogostost - Ko je treba nekaj ponoviti, brez da bi ponovili.
Question tags - Ne, ne refleksi – refleksivni! Zaimki namreč.
Reflexive pronouns - povratni osebni zaimki - Kdaj uporabiti one in kdaj ones?
One vs. ones - Zakaj je tako čudno reči “eno mleko”?
Countable/uncountable nouns - števni/neštevni samostalniki
- Toliko, da se spomnite, kako šteti…
(Un)countable nouns - One in ones. Eden in… eni? Ne čisto!
One vs. Ones - Kaj točno je z refleksi?
Reflexive pronouns - Kjer vadite, kako taggati kveščn.
Question tags - Preteklost je preteklost, ampak je pomembno, da vemo, katera je!
Past simple vs. Past continuous - Kako doseči popolnost - vsaj kar se sedanjosti tiče? V angleščini!
Present perfect – oblika in uporaba - Popolnost ali preprostost? Kdaj katera?
Present perfect vs. Past simple - Preprosta kombinacija, ki lahko pomeni veliko!
Who/what + like questions - Dajmo malo povedati o povedkih in osebati o osebkih.
Subject & predicate - Preveri znanje števnih in neštevnih samostalnikov, question tagov,...
Kontrolka 1 - Se še spomniš, kako postaviti vprašanje z who/what in like?
Kontrolka 2
- Kemija je naravoslovna veda, ki proučuje zgradbo, spremembe in lastnosti snovi. Snov je vse, kar zavzema nek prostor in maso. Poznamo več kot 66 milijonov snovi. Kemiki raziskujejo spremembe in lastnosti snovi in si pri tem pomagajo s poskusi. Veliko je poklicev, ki so povezani s kemijo. Alkimija je bila predhodnica kemije.
Kemija je svet snovi - Za kemijske reakcije velja zakon o ohranitvi mase. Masa reaktantov je enaka masi produktov.
Zakon o ohranitvi mase - Sol je spojina, ki jo dobimo z reakcijo kisline in baze. Soli so ionske spojine, sestavljene so iz kovinskih kationov in kislinskih ostankov anionov. Soli klorovodikove kisline so kloridi, soli žveplovodikove kisline so sulfidi, soli dušikove kisline so nitrati, soli žveplove kisline so sulfati, soli fosforjeve kisline so fosfati, soli ogljikove kisline so karbonati, soli metanojske ali mravljinčne kisline so metanoati ali formati, soli etanojske oz. ocetne kisline so etanoati ali acetati.
Imena in formule soli - Kisline so snovi, ki v vodnih raztopinah oddajajo vodikove ione oz. protone (H+). Vodikovi ioni se vežejo z molekulami vode. Tako nastanejo oksonijevi ioni (H3O+). Baze so snovi, ki sprejemajo protone. Pri tem nastanejo hidroksidni ioni (OH-).
Oksonijevi in hidroksidni ioni - Indikatorji so barvila, ki spremenijo barvo v odvisnosti od kislosti in bazičnosti. S pH lestvico merimo, kako kisla oz. bazična je neka vodna raztopina snovi. Ta pH lestvica ima vrednosti od 0 do 14. Za raztopine, ki imajo pH vrednost v območju od 0 do 7, velja, da so kisle, manjša kot je pH vrednost, močnejša je kislina. Raztopine, ki imajo vrednost v območju od 7 do 14, so bazične, večja kot je pH vrednost, močnejša je baza. Raztopine s pH 7 so nevtralne, tako vrednost ima na primer destilirana voda.
Indikatorji in ph-lestvica - Tudi baze so prisotne v naravi, to so različni alkaloidi: kokain, morfij, nikotin, atropin. Baze so hidroksidi in amonijak. Baze se uporabljajo za čiščenje in osebno higieno. Kovinski oksidi tvorijo z vodo bazične raztopine.
Baze - Kovine so kovne, tanljive in imajo sijaj. Prevajajo električni tok in toploto. Kovine so pri sobnih pogojih trdne, izjema je živo srebro, ki je v tekočem agregatnem stanju. Večinoma imajo višja vrelišča in tališča kot nekovine. Razlikujejo se v gostoti in reaktivnosti. V periodnem sistemu elementov najdemo kovine na levi strani. Nekovine so v različnih agregatnih stanjih, npr. brom je tekočina, jod so kristalčki, kisik je plin itd. Nekovine večinoma slabo prevajajo električni tok oz. toploto, razen grafita. Tališča in vrelišča so raznolika. V periodnem sistemu elementov so na desni strani.
Kemijski elementi v periodnem sistemu - Delež mase določenega elementa v spojini imenujemo masni delež. Vsota masnih deležev elementov v spojini je enaka 1 oziroma 100 %. Masni delež lahko izrazimo z masnim odstotkom. Masni delež izračunamo iz mase elementa in mase spojine oziroma iz formule spojine.
Masni delež elementov v spojini - Kovalentna vez povezuje atome nekovin, gre za delitev skupnih elektronskih parov in pri tem nastanejo molekule. Ločimo nepolarno in polarno kovalentno vez.
Kovalentna vez - Raztopina je homogena mešanica dveh ali več snovi. Snov, ki jo raztapljamo, imenujemo topljenec. Snov, v kateri raztapljamo topljenec, je topilo. Koncentrirana raztopina je tista raztopina, ki vsebuje veliko topljenca in malo topila. Razredčena raztopina pa je raztopina, ki vsebuje veliko topila in malo topljenca. Nasičena raztopina je raztopina, v kateri je pri dani temperaturi raztopljena največja možna količina topljenca. Topnost neke snovi nam pove, koliko gramov te snovi se raztopi pri dani temperaturi v 100 g topila, da dobimo nasičeno raztopino.
Raztopina in topnost - Pri reakciji kisline in baze nastaneta voda in sol. Reakcijo med kislino in bazo imenujemo nevtralizacija. Nevtralizacija je eksotermna reakcija. Pri nevtralizaciji v resnici poteka kemijska reakcija med oksonijevimi ioni H3O+ (vsebujejo jih kisle raztopine) in hidroksidnimi ioni OH- (vsebujejo jih bazične raztopine).
Reakcija med kislino in bazo - Alkalijske kovine so kovine v I. skupini v periodnem sistemu elementov. To so: litij, natrij, kalij, rubidij, cezij in francij. Zemeljskoalkalijske kovine se nahajajo v II. skupini v periodnem sistemu. To so: berilij, magnezij, kalcij, stroncij, barij in radij. Alkalijske kovine so srebrnosive barve, prevajajo električni tok, so mehke, imajo nizka tališča, vrelišča in majhno gostoto. So zelo reaktivne, po skupini navzdol reaktivnost narašča.
Alkalijske in zemeljskoalkalijske kovine - Kemijska reakcija je snovna sprememba. Pri kemijski reakciji nastanejo povsem drugačne, nove snovi z drugačnimi lastnostmi. Kemijske reakcije potekajo različno hitro. Reaktanti so snovi, ki vstopajo v reakcijo, produkti so snovi, ki pri kemijski reakciji nastanejo. Pri fizikalni spremembi snovi le spremenijo obliko.
Kemijske reakcije - Elektronsko ovojnico lahko razdelimo na lupine. Lupina je področje elektronske ovojnice, kjer imajo elektroni podobne energije. Lupine so različno oddaljene od jedra. Elektroni zasedajo lupine po določenih pravilih.
Elektronska ovojnica - Maso atomov izražamo s primerjalno vrednostjo, ki jo imenujemo relativna atomska masa. Relativna atomska masa je število, ki pove, kolikokrat je masa atoma določenega elementa večja od 1/12 mase atoma ogljikovega izotopa 12C. Relativna molekulska masa je prav tako primerjalna vrednost molekul. Je število, ki pove, kolikokrat je masa molekule večja od 1/12 mase atoma ogljikovega izotopa 12C. Relativno molekulsko maso izračunamo s seštevanjem relativnih atomskih mas.
Relativna in molekulska masa - Snov je vse kar ima maso in prostornino. Snovi delimo na čiste snovi in zmesi. Ločimo heterogene in homogene zmesi.
Zgradba snovi - Če atomi oddajo ali sprejmejo elektrone, nastanejo ioni. Poznamo pozitivno nabite ione katione in negativno nabite anione. Kation nastane, če atom odda enega ali več elektronov, anion nastane, če atom sprejme enega ali več elektronov. Ali bo atom oddal ali sprejel elektron oz. elektrone, je odvisno od tega, v kateri skupini v periodnem sistemu je element.
Ioni - Kemijska reakcija je snovna in energijska sprememba. Pri eksotermni spremembi se energija sprosti v okolico. Pri endotermni spremembi se energija veže iz okolice.
Energija pri kemijskih reakcijah - Zaradi različne kemijske zgradbe imajo ionske in kovalentne spojine različne lastnosti. Ionske spojine so skupki ionov, kovalentne spojine gradijo molekule. Sladkor je iz molekul, kuhinjska sol je iz ionov.
Lastnosti ionskih in kovalentnih spojin - Ionska vez je privlak med pozitivnimi in negativnimi ioni. Ionska spojina je zgrajena iz skupka ionov.
Ionska vez - Poznamo trdno, tekoče in plinasto agregatno stanje. Pri temperaturi tališča snov preide iz trdnega v tekoče agregatno stanje. Pri temperaturi vrelišča preide snov iz tekočega v plinasto agregatno stanje. Sprememba agregatnega stanja je fizikalna sprememba.
Agregatna stanja snovi - Snov je vse kar ima maso in prostornino. Snovi delimo na čiste snovi in zmesi. Ločimo heterogene in homogene zmesi.
Zgradba snovi - Atom je najmanjši delec, ki ima kemijske lastnosti elementa. Element je čista snov, zgrajena samo iz ene vrste atomov.
Atom in elementi - Atom je zgrajen iz jedra in elektronske ovojnice. V jedru so protoni in nevtroni. V elektronski ovojnici se gibljejo elektroni. Elektronska ovojnica je prostor, kjer je največja verjetnost, da se gibljejo elektroni. Glede na vrstno število so elementi razporejeni v periodnem sistemu. Vrstno število je enako številu protonov v atomu. Masno število je vsota protonov in nevtronov v atomu. Iz masnega in vrstnega števila lahko izračunamo število nevtronov.
Zgradba atoma, vrstno in masno število - Kemijske reakcije zapišemo s kemijsko enačbo. Reaktante zapisujemo na levi strani, produkte na desni strani enačbe. Kemijska reakcija je urejena, ko je na obeh straneh enačbe enako število atomov posameznega elementa. Uredimo jo z zapisom številk pred formulami snovi.
Urejanje kemijskih enačb - Binarne spojine so spojine dveh elementov. Binarne spojine poimenujemo po določenih pravilih. Poznamo poimenovanje s pomočjo grških števnikov in poimenovanje po Stocku.
Poimenovanje binarnih spojin - Molekula je delec, sestavljen iz dveh ali več enakih ali različnih atomov. Dvoatomne molekule tvorijo vodik, dušik, kisik in halogeni elementi. Fosfor tvori štiriatomne molekule, žveplo osematomne molekule. Delce lahko predstavljamo s kalotnimi in krogličnimi modeli. Spojina je čista snov, ki je sestavljena iz najmanj dveh elementov. Nastane s kemijsko reakcijo elementov oziroma drugih spojin.
Molekule in spojine - Atom je najmanjši delec, ki ima kemijske lastnosti elementa. Element je čista snov, zgrajena samo iz ene vrste atomov.
Atom in elementi - Pri kemiji delamo poskuse v laboratoriju in pri tem uporabljamo vrsto pripomočkov. Pri delu s kemikalijami moramo biti previdni, saj so nekatere snovi lahko nevarne. Oznake GHS nas opozarjajo na različne nevarnosti snovi.
Delo v laboratoriju - Leta 1869 je periodni sistem kot ga poznamo danes zasnoval ruski kemik Dimitrij Ivanovič Mandeljejev. Periodni sistem je preglednica, v katero so razvrščeni vsi elementi glede na vrstno (atomsko) število. Periodni sistem je urejen v navpične stolpce - skupine in vodoravne vrstice - periode.
Periodni sistem - Če atomi oddajo ali sprejmejo elektrone, nastanejo ioni. Poznamo pozitivno nabite ione katione in negativno nabite anione. Kation nastane, če atom odda enega ali več elektronov, anion nastane, če atom sprejme enega ali več elektronov. Ali bo atom oddal ali sprejel elektron oz. elektrone, je odvisno od tega, v kateri skupini v periodnem sistemu je element.
Ioni - Viri elementov in spojin so zrak, voda in zemeljska skorja. Samorodni elementi so v elementarnem stanju, niso vezani v spojinah. Minerali ali rudnine so naravne spojine z značilno sestavo in kristalno strukturo. Kamnine so zmesi mineralov. Rude so trdne zmesi, ki vsebujejo dovolj določenega minerala za izkoriščanje.
Naravni viri elementov in spojin - Halogeni elementi so elementi sedme skupine periodnega sistema. To so fluor, klor, brom, jod in astat. Tvorijo dvoatomne molekule. Pri sobnih pogojih je fluor rumen plin, klor rumenozelen plin, brom rdečerjava tekočina in jod trdna siva snov. So reaktivne nekovine. Zaradi velike reaktivnosti jih ne najdemo v naravi v elementarnem stanju, ampak se nahajajo v spojinah. Halogene spojine imajo dobre in slabe lastnosti. Uporabljajo se za razkuževanje, beljenje in zatiranje škodljivcev.
Halogeni elementi - Prehodne kovine imajo značilne kovinske lastnosti. Med prehodnimi elementi je veliko tehnološko pomembnih kovin. Železo pridobivamo iz rude hematita in magnetita v visokih pečeh - plavžih. Zadnja skupina v periodnem sistemu - osma skupina - so žlahtni plini. Ti elementi so samotarji in zelo nereaktivni elementi. Pri sobnih pogojih so vsi enoatomni plini brez barve in vonja.
Prehodni elementi in žlahtni plini - Sestavo raztopine izražamo z masnim deležem topljenca v raztopini. Označujemo ga z dvojnim W in ga pogosto izražamo v odstotkih. Masni delež topljenca v raztopini izračunamo tako, da maso topljenca delimo z maso raztopine. Maso raztopine dobimo tako, da seštejemo maso topljenca in maso topila.
Masni delež v raztopini
- Snovi delimo na čiste snovi in zmesi. Med čiste snovi spadajo elementi, ki jih najdemo v periodnem sistemu elementov, in spojine.
Zgradba snovi, čiste snovi in zmesi - Snovi so v različnih agregatnih stanjih. Lahko so v trdnem, tekočem ali plinastem. Prav tako se razporeditev in gibanje delcev v teh treh stanjih razlikuje. Snovi lahko prehajajo iz enega v drugo agregatno stanje. Gre za spremembo agregatnega stanja.
Agregatna stanja snovi - Kemijska reakcija je snovna in energijska sprememba, pri čemer nastane nova snov. Pri poskusih uporabljamo posebne laboratorijske pripomočke, med delom pa poskrbimo tudi za varnost.
Delo v laboratoriju - Element je čista snov, ki jo s kemijsko reakcijo ne moremo pretvoriti v enostavnejše snovi.
Atom, molekula, element - Spojine so zgrajene iz dveh ali več elementov. Spojine iz dveh elementov imenujemo binarne spojine.
Spojine in poimenovanje binarnih spojin - Atom je zgrajen iz jedra in elektronske ovojnice. Vrstno število je enako številu protonov in elektronov. Masno število predstavlja vsoto protonov in nevtronov.
Zgradba atoma, vrstno in masno število - Elektronska ovojnica je območje okrog atomskega jedra, v katerem se gibljejo elektroni.
Elektronska ovojnica - V periodnem sistemu elementov so zbrani vsi elementi. Elementi so v njem razporejeni po skupinah in periodah. V njem se nahajajo kovine, polkovine ter nekovine.
Periodni sistem - Ioni so delci s pozitivnim ali negativnim nabojem. Ioni z različnim nabojem se med seboj privlačijo, tako nastane ionska vez.
Ioni in ionska vez - Kovalentna vez nastane med dvema nekovinama. Poznamo polarno in nepolarno kovalentno vez.
Kovalentna vez - Ionske spojine (ionski kristali) imajo visoko temperaturo tališča in vrelišča, prevajajo električni tok v talini in raztopini. Kovalentne spojine pa imajo večinoma nizko temperaturo tališča in vrelišča, električnega toka ne prevajajo.
Lastnosti ionskih in kovalentnih spojin - Glede na energijo poznamo dve vrsti kemijskih reakcij – eksotermne in endotermne.
Energija pri kemijskih reakcijah - Za vsako kemijsko reakcijo velja zakon o ohranitvi mase, ki pravi, da se masa med reakcijo ne spremeni.
Zakon o ohranitvi mase - Kemijske reakcije je potrebno tudi urediti. Reakcija je urejena, ko je število atomov posameznega elementa na strani reaktantov enaka na strani produktov.
Urejanje kemijskih enačb - Vrednost posameznih atomov elementov izražamo s primerjalno vrednostjo, ki jo imenujemo RELATIVNA ATOMSKA MASA. Če pa imamo spojino ali večatomni element, to imenujemo RELATIVNA MOLEKULSKA MASA. Masni delež elementa v spojini pa nam pove, kolikšen delež mase v spojini ustreza določenemu elementu.
Relativna in molekulska masa - Trenutno je v periodnem sistemu elementov 118 elementov, od tega jih 92 najdemo tudi v naravi. Alkalijske kovine so elementi 1. skupine, zemeljskoalkalijske pa elementi 2. skupine.
Elementi v periodnem sistemu in alkalijske in zemeljskoalkalijske kovine - Prehodni elementi so kovine in se v periodnem sistemu nahajajo med II. in III. glavno skupino. Halogeni so elementi 7. glavne skupine, žlahtni plini pa 8.
Halogeni elementi in prehodni elementi in žlahtni plini - KIisline in baze.
Kisline in baze - Indikatorji in PH lestvica.
Indikatorji in ph lestvica - Oksonijevi in hidroksidni ioni.
Oksonijevi in hiroksidni ioni - Imena in formule soli, nevtralizacija.
Imena in formule soli, nevtralizacija - Raztopina, topnost in masni delež.
Raztopina, topnost in masni delež - Kontrolka zajema snov o snoveh, atomu in povezovanju delcev.
Kontrolka 1 - Kontrolka zajema snov poglavij o kemijskih reakcijah, elementih v periodnem sistemu ter kislinah, bazah in soleh.
Kontrolka 2
- Svetloba nam prinaša novice iz vesolja. Vpadni kot, odbojni kot in lom svetlobe. Odbojni zakon. Lom svetlobe.
Svetloba 1 - Poznamo zbiralne in razpršilne leče. Optična os, gorišče, leča. Vzporedni žarek, temenski žarek, goriščni žarek.
Svetloba 2 - Naše oko deluje podobno, kot kamera obscura. Sestava očesa. Kako deluje fotoaparat, teleskop, daljnogled.
Svetloba 3 - Risanje sil. Sile rišemo z usmerjenimi daljicami ali vektorji. Velikost, smer, prijemališče sile. Težišče je točka, za katero privzamemo, da je v njej zbrana vsa masa telesa.
Risanje sil - Zvezda je plinasto telo, ki oddaja energijo v obliki svetlobe in toplote. Galaksija je nebesno telo, ki ga sestavlja več milijard zvezd. Ptolemaj, Nikolaj Kopernik, Galileo Galilei.
Vesolje 1 - Merjenje in merski sistemi. Znanstveniki pri merjenju uporabljajo različne fizikalne količine. Opazovanje, hipoteza, eksperiment, napoved, znanstvena teorija, fizikalni zakon.
Merjenje in predpone - 5ka je oddaja, namenjena učencem vseh devetih razredov osnovne šole in njihovim staršem. Ne gre za šolo na daljavo, niti za dodatni pouk, temveč je orodje za utrjevanje znanja in dodatno pomoč pri razumevanju snovi. Skozi video posnetke učence vodijo izbrani učitelji, ki prihajajo iz slovenskih osnovnih šol. Osmi razred zajema predmete slovenščina, matematika, angleščina, biologija, fizika, geografija, kemija in zgodovina.
Pravila računanja fizikalnih nalog - Sila je vzrok za to, da telo spremeni obliko ali pa se spremeni njegovo gibanje. Opazovano telo in okolica. Sila deluje na daljavo ali ob dotiku. Hookov zakon.
Sile - Dolžina, masa, čas. V fiziki za bolj natančne rezultate določene meritve in poskuse opravimo večkrat. V meritvah uporabimo povprečno vrednost.
Merjenje dolžine, časa, mase - Kaj je fizika? Področja fizike in njen pomen. Oblike in metode dela pri fiziki.
Uvod v fiziko - Vzgon in plavanje teles. Sila vzgona. Arhimedov zakon.
Vzgon - Tlak v tekočini je premosorazmeren z globino in specifično težo snovi.
Tlak v tekočinah - Masa, gostota, prostornina in specifična teža. Telesa, ki imajo povsod enako gostoto, so homogena telesa. Če pa gostota ni povsod enaka, gre za nehomogeno telo.
Masa, gostota, prostornina in specifična teža - Zakon o vzajemnem učinku ali 3. Newtonov zakon.
Zakon o vzajemnem učinku - Sile so vzporedne in nevzporedne.Vzporedne sile se lahko sestavljajo grafično ali računsko, nevzporedne sile sestavljamo samo grafično in nikoli računsko.
Sestavljanje in razstavljanje sil - Trenje deluje med dvema trdnima telesoma. Upor deluje med trdnim telesom in tekočino.
Trenje in upor - Sila je vzrok za to, da telo spremeni obliko ali pa se spremeni njegovo gibanje. Opazovano telo in okolica. Sila deluje na daljavo ali ob dotiku. Hookov zakon.
Sile - Gibanje je relativno. Telo med gibanjem spreminja svojo lego. Premika se po navidezni črti, ki ji rečemo tir gibanja. Premo gibanje, krivo gibanje. Hitrost je fizikalna količina, ki pove, kolikšno pot telo opravi v časovni enoti.
Gibanje - Sonce je nam najbljižja zvezda. Zemlja potuje okoli sonca, v enem letu opravi en krog. Planete v osončju ločimo na notranje in zunanje. Meteorji, asteroidi, kometi.
Naše osončje - Telo je v ravnovesju, kadar je rezultanta sil, ki delujejo nanj, enaka 0.
Ravnovesje sil - Tlak je količnik med silo in ploščino ploskve, na katero deluje sila.
Tlak
- Povadimo predpone, ki jih uporabljamo pri fiziki.
Merjenje in predpone - Narišimo nekaj preslikav.
Svetloba 3 - Računanje hitrosti, poti in časa pri premo enakomernem gibanju.
Gibanje - Narišimo nekaj sil.
Risanje sil - Določimo rezultanto sil.
Sestavljanje in razstavljanje sil - Naredimo nekaj vaj in izračunajmo tlak.
Tlak - Računanje mase, prostornine, gostote in specifične teže.
Masa, gostota, prostornina in specifična teža - Vaje iz tlaka v tekočinah.
Tlak v tekočinah - Izračunajmo silo vzgona.
Vzgon - Preverite, kako dobro poznate fizikalne merske enote ter kaj ste se naučili o svetlobi in hitrosti.
Kontrolka 1 - Preverite, koliko ste se naučili o silah, masi, gostoti, tlaku (v tekočinah) in vzgonu.
Kontrolka 2
- Pri slovenščini poznamo slogovno zaznamovane in slogovno nezaznamovane besede.
Slogovno (ne)zaznamovane besede - Balada je srednje dolga lirsko-epska pesnitev. Primer balade je Prešernov Povodni mož.
Balada - Zvemo, kaj je stavek in večstavčna ali zložena poved.
Enostavčna in zložena poved - Stavčni členi oblikujejo stavek. Levi in desni prilastek. Ujemalni in neujemalni prilastek.
Prilastek - Prilastek. Prilastkov odvisnik. Vezniki in vprašalnice.
Prilastkov odvisnik - Umetnostna, neumetnostna, subjektivna, objektivna, zasebna, javna, neuradna, uradna, publicistična in strokovna besedila.
Vrste besedil - Razlaga besed subjektivno in objektivno. Subjektivna in objektivna besedila. Subjektivno – osebno. Objektivno – nepristransko.
Subjektivno, objektivno besedilo - Pri neumetnostnem besedilu so v ospredju podatki, dejstva, informacije. Umetnostno besedilo govori o domišljijskem svetu, podatki največkrat niso preverljivi.
Umetnostno, neumetnostno besedilo - Vezniki so besedne vrste, s katerimi povezujemo besede ali cele stavke. Enobesedni, večbesedni, enodelni, dvodelni veznik. Poznamo tudi nepravi veznik.
Veznik - Stopica je osnovna metrična enota verza. Sestavljena je iz poudarjenih in nepoudarjenih zlogov. Poznamo jih več vrst.
Stopica - Sonet je vrsta lirske pesmi z značilno obliko. Sonet je tudi Prešernova pesem Apel in čevljar.
Sonet - Ločimo več vrst neosebnih glagolskih oblik, zate sta pomembni dve: nedoločnik in namenilnik.
Nedoločnik in namenilnik - Romanca je daljša lirsko-epska pesem. V obliki romance je napisana tudi Prešernova Turjaška Rozamunda.
Romanca - Glagol: dejanje, dogajanje, oseba, čas, število in naklon.
Glagol - Ep je pripovedna pesnitev, ki se je razvila iz junaških pesmi. France Prešeren je napisal ep z naslovom Krst pri Savici.
Ep - Samostalnik je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, predmete, stvari, živali, rastline in pojme.
Samostalnik - Prevzeta beseda je beseda, ki je bila vnesena v jezik iz drugega jezika ali iz narečja istega jezika.
Prevzete besede - Podredje je sestavljeno iz glavnega in odvisnega stavka. Odvisni stavek je glavnemu podrejen.
Podredno zložena poved - Leta 1790 je Anton Tomaž Linhart napisal komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
Anton Tomaž Linhart - Velikokrat pripovedujemo. In ravno iz pripovedovanja so nastale tudi pesmi – pripovedne ali epske pesmi.
Pripovedna/epska pesem - 10 – slabo ali dobro? Roman Deseti brat prikazuje usodo desetega otroka v družini.
Josip Jurčič: Deseti brat - Trem pikam pravimo tudi tripičje. Lahko so končno ali nekončno, enodelno ali dvodelno, stično ali nestično ločilo.
Tri pike - Kaj je osebkov odvisnik in kaj predmetni odvisnik? Vezniki in vprašalnice.
Osebkov in predmetni odvisnik - Sleng je govorica mladih (torej to, kar govoriš ti s svojimi prijatelji) in se nenehno spreminja.
Sleng - Opis delovnega postopka – besedilo, ki nas usmerja pri nekem delu.
Opis delovnega postopka - Prešeren je bil pravi mojster, pri njem se je vse rimalo, njegova metrična shema je bila popolna, vsebina je bila zanimiva in pesem je imela svoj težo.
France Prešeren - Umetniki v svojih delih uporabljajo okrasne pridevke in pretiravanje, da dosežejo nek učinek pri bralcu ali poslušalcu.
Okrasni pridevek in pretiravanje - Kaj je pogovor in kaj javni raziskovalni pogovor oz. intervju?
Pogovor, intervju - Glagolski vid nam pove, ali je glagolsko dejanje enkratno ali ponavljajoče oziroma ali se konča ali se nedokonča.
Glagolski vid - Časovni odvisnik in krajevni odvisnik. Vezniki in vprašalnice.
Časovni in krajevni odvisnik - Načinovni in namerni odvisnik. Vezniki in vprašalnice.
Načinovni in namerni odvisnik - Pogojni in dopustni odvisnik. Vezniki in vprašalnice.
Pogojni in dopustni odvisnik - Pesem je sestavljena iz kitic. Lahko je samo iz ene kitice, lahko je iz nešteto kitic. Kitica ali strofa pomeni nek obrat. Kitice so lahko različno dolge. Vsaka vrstica v kitici je verz. Tudi verzi so lahko različno dolgi.
Kitica in refren - Komedija ali veseloigra je dramsko delo z veselo vsebino. Primer komedije je Linhartova Županova Micka.
Komedija - Ivan Tavčar se je rodil v Poljanah nad Škofjo Loko. Živel je v revni družini, a ga to ni oviralo pri njegovi karieri. Bil je pisatelj, politik, ljubljanski župan, časnikar in odvetnik. Študiral je pravo in odprl svojo odvetniško pisarno v Ljubljani.
Ivan Tavčar - Roman je obsežna literarna vrsta, ki se deli na poglavja, v njem nastopa veliko ljudi, ima veliko dogodkov, pripoveduje o daljšem časovnem obdobju, dogajanje poteka na različnih krajih. Ivan Tavčar: Visoška Kronika.
Roman, Ivan Tavčar: Visoška kronika - Tone Pavček je bil pesnik in prevajalec. Rodil se je v Šentjurju pri Mirni Peči. Diplomiral je na pravni fakulteti, ampak se s pravom nikoli ni ukvarjal. Bil je ravnatelj Mladinskega gledališča v Ljubljani, urednik Cankarjeve založbe, predsednik Društva slovenskih pisateljev ter član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Tone Pavček - Janko Kersnik se je rodil v plemiški družini v brdskem gradu, blizu Lukovice pri Domžalah. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, a je ni dokončal, zato ga je doma zasebno poučeval Fran Levec in ga navdušil za slovensko književnost. Študiral je pravo, bil notar, deželni poslanec, župan. Dokončal je Jurčičev roman Rokovnjači. Njegova najpomembnejša dela so: zbirka Kmetske slike, romana Ciklamen in Agitator ter povest Jara gospoda.
Janko Kersnik - Pavel Golia, slovenski častnik, pesnik in dramatik, se je rodil v Trebnjem in spada med najpomembnejše pisce mladinskih iger. Bil je dramaturg in direktor Drame, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Napisal je sedem mladinskih iger.
Pavel Golia: Grajski vrtnar - Valentin Vodnik je bil frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik.
Valentin Vodnik
- Veznik, že sama beseda pove, da bo nekaj vezal.
Veznik - Malce se obrni okoli sebe in videl boš samostalnike (posteljo, omaro, okna, računalnik, zvezek, pisalo …).
Samostalnik - Poved je vsako zaključeno sporočilo, stavek pa ima povedek.
Enostavčna in zložena poved - A se spomniš tistega, kdo je komu podrejen – pri slovenščini: en stavek drugemu.
Podredno zložena poved - Iz osebka in predmeta lahko naredimo osebkov in predmetni odvisnik.
Osebkov in predmetni odvisnik - Povadila bova časovni in krajevni odvisnik.
Časovni in krajevni odvisnik - Načinovni odvisnik ti pove, na kakšen način, namerni odvisnik pa, s katerim namenom.
Načinovni in namerni odvisnik - Odvisnik, ki se nanaša na pogoj ali dopustnost (pod katerim pogojem, kljub čemu).
Pogojni in dopustni odvisnik - A bi midva malce povadila: levi – desni, ujemalni – neujemalni.
Prilastek - Prilastkov odvisnik določa osebek, predmet ali prislovno določilo glavnega stavka.
Prilastkov odvisnik - Povadili bomo vejice, tri pike in ločila pri premem govoru.
Ločila - Če pa kdo pozna prevzete besede, ste to zagotovo najstniki in naslednje vaje bodo zate mala malica.
Prevzete besede - Ti imaš svoj slog oblačenja, besede imajo pa tudi svoj slog – poznamo slogovno nezaznamovane in zaznamovane besede.
Slogovno (ne)zaznamovane besede - Glagole spregamo in jim določamo osebo, število, čas in naklon.
Glagol - Povadimo, da ne bo dileme, kdaj uporabiti nedoločnik in kdaj namenilnik.
Nedoločnik in namenilnik - Glagolom lahko določimo glagolski vid.
Glagolski vid - Preveri, kako dobro znaš odvisnike.
Kontrolka 1 - Glagolski naklon, glagolski vid, vezniki, sopomenke, (ne)zaznamovane besede – preveri, kako dobro jih znaš!
Kontrolka 2
- Spolno prenosljive bolezni so bolezni, ki se prenašajo s spolnimi odnosi. Pred njimi se lahko zavarujemo z uporabo kondoma, ki deluje tudi kot kontracepcijsko sredstvo.
Nastanek novega življenja - Spolno prenosljive bolezni in zaščita - Čutilo za sluh je uho, del tega čutila predstavlja tudi čutilo za ravnotežje. S čutilom za sluh zaznavamo valovanje zraka (zvok) v okolici, s čutilom za ravnotežje pa zaznavamo premikanje in položaj svojega telesa.
Sluh in ravnotežje - V našem telesu mišice delimo v tri skupine: srčna, skeletne in gladke mišice. Srčna mišica gradi naše srce, skeletne so odgovorne za premikanje našega telesa, gladke mišice pa gradijo stene notranjih organov.
Mišice - Vrste mišic - Sklepi so povezave med kostmi. Glede na gibljivost sklepov ločimo gibljive, delno gibljive in negibljive sklepe.
Kosti - Sklepi - Človeško telo je zgrajeno iz približno 200 kosti. Naloga kosti je opora, omogočanje gibanja in zaščita notranjih organov.
Kosti - Atlas kosti - Kosti v našem telesu so različnih oblik, zgrajene so iz organskih in anorganskih snovi, ki kostem dajejo ravno pravo razmerje trdnosti in prožnosti.
Kosti - Zgradba - Sonce oddaja različne spektre sevanja, med njimi je tudi sevanje, ki je za človeka škodljivo, ker poškoduje celice v koži, to sevanje imenujemo UV sevanje.
Koža - Bolezni in poškodbe - Koža je meja med telesom in okolico. Skrbi za izmenjavo snovi, ohranjanje stalne temperature in ščiti pred zunanjimi vplivi in okužbami.
Koža - Celice se za opravljanje točno določene naloge specializirajo. Tako se podobne celice združujejo v tkiva, tkiva se združijo v organe in ti v organske sisteme, ki gradijo organizem.
Od celice do tkiva - Čutilo za vid je oko, delovanje pa mu omogočajo tudi pomožni organi ob očesu. Z očesom zaznavamo svetlobo, ki pade v oko in jo potem naši možgani oblikujejo v sliko, ki jo razumemo.
Vid - Čutila lahko zaznavajo različne dražljaje. Čutili, ki zaznavata kemične dražljaje, sta voh in okus. Z vohom zaznavamo molekule v zraku, z okusom pa hrano, ki jo zaužijemo.
Vrste čutil, okus in voh - Žleze z notranjim izločanjem izločajo hormone in z njimi uravnavajo in usklajujejo delovanje našega telesa.
Vrste žlez in okvare - Hormonski sistem je sistem žlez z notranjim izločanjem in hormonov. Hormoni so posebne sporočevalne molekule, ki uravnavajo delovanje telesa.
Hormonski sistem - Kri je zgrajena iz krvne plazme in krvnih celic. Poznamo tri različne krvne celice: rdeče in bele krvne celice ter krvne ploščice. Glavne naloge, ki jih opravljajo te celice: prenašanje plinov po krvi, uničevanje tujkov in strjevanje krvi.
Krvožilje - Naloge krvožilja, sestava krvi - Izmenjavo plinov oz. pljučno dihanje nam omogoča trebušna prepona in medrebrne mišice, ki stiskajo in razširjajo pljuča in tako omogočajo vdih in izdih zraka.
Dihala - Mehanizem vdiha in izdiha - Nosečnost pri ljudeh traja devet mesecev. Obdobje nosečnosti razdelimo na tri trimesečja. Za prvo trimesečje je značilen predvsem razvoj organskih sistemov, v naslednjih dveh pa predvsem rast ploda.
Nastanek novega življenja - Nosečnost - Nosečnost pri ljudeh traja devet mesecev. Obdobje nosečnosti razdelimo na tri trimesečja. Za prvo trimesečje je značilen predvsem razvoj organskih sistemov, v naslednjih dveh pa predvsem rast ploda.
Nastanek novega življenja - Nosečnost - Vloga dihal je izmenjava plinov, ki jih potrebujemo pri celičnem dihanju in ki nastanejo pri celičnem dihanju. Izmenjava teh plinov poteka v pljučih na strukturah, ki jih imenujemo pljučni mešički.
Dihala - Zgradba in pomen - Za pravilno in učinkovito delovanje telesa moramo upoštevati smernice zdravega prehranjevanja, ki nam določajo, koliko katerih hranil naj bi zaužili tekom dneva oz. tedna.
Prebavila - Hranilne snovi - V delu prebavil od dvanajstnika do danke se hrana dokončno razgradi na osnovne gradnike. Ti osnovni gradniki se vsrkajo v kri, preostanek pa izločimo kot blato.
Prebavila - Dvanajstnik, tanko in debelo črevo - Moška spolna celica se imenuje spermij, ženska pa jajčece. Vsaka spolna celica ima 23 kromosomov. Ob združitvi spolnih celic (oploditev) nastane prva celica novega organizma s 46 kromosomi.
Nastanek novega življenja - Spolno razmnoževanje - Droge so snovi, ki v našem telesu povzročajo kratkotrajno dobro počutje, ob daljšem rednem uživanju pa povzročijo zasvojenost.
Živčevje - Okvare živčevja - Zakaj se ti pred pisanjem testa ali pa preden si ustno vprašan poviša srčni utrip, mogoče se začneš potiti in tudi hitreje dihati? Vse to uravnava del našega živčevja. Imenujemo ga avtonomno ali samodejno živčevje, nanj pa nimamo vpliva.
Živčevje - Avtonomno živčevje - Mogoče kihneš, kadar pogledaš v sonce? Zagotovo veš, kaj se zgodi, kadar bos stopiš na kocko. Takšno delovanje imenujemo refleks. Za razumevanje refleksa pa moramo prej spoznati še druge dele živčevja.
Živčevje - Centralno in periferno živčevje - Živčni sistem v našem telesu skrbi za prenos informacij in uravnava delovanje organov. Informacije se po živčnih celicah prenašajo v obliki šibkih električnih impulzov.
Živčevje - Živčni sistem in celica - Zakaj moramo zaužiti tekočino? Zakaj sploh moramo hoditi na stranišče? Pri tem imajo glavno vlogo izločala – organski sistem, ki iz našega telesa odstranjuje škodljive in nerabne snovi.
Izločala - Vloga in zgradba - Vzdolž prebavil poteka kemična in mehanska prebava. Mehanska prebava predstavlja drobljenje kosov hrane na manjše delce, kemična prebava pa poteka s pomočjo encimov, ki hrano razgradijo na osnovne gradnike.
Prebavila - Prebavni trakt - DNA je molekula, ki nosi dedni zapis. Zgrajena je iz štirih različnih nukleotidov, ki se v vsakem organizmu povežejo v drugačno zaporedje.
Od celice do organizma - Molekula DNA - Spol človeka ločimo po primarnih in sekundarnih spolnih znakih. Primarni spolni znaki se pojavijo že ob rojstvu, medtem ko se sekundarni znaki pojavijo v času pubertete.
Nastanek novega življenja - Spolni znaki - Pri človeku bolezni najpogosteje povzročajo bakterije in virusi. V boju proti okužbam in zdravljenju okužb si pomagamo z antibiotiki in s cepljenjem.
Bolezni in okvare - Celice se lahko delijo na dva načina, z mitozo ali mejozo. Mitoza je delitev telesnih celic, pri kateri nastaneta dve enaki celici. Mejoza je delitev praspolnih celic, pri kateri nastanejo štiri različne spolne celice.
Celični cikel - Celice različnih organizmov so si med seboj zelo različne. V grobem ločimo dve vrsti: prokariontske, med katere uvrščamo bakterijsko celico, in evkariontske, med katere uvrščamo živalsko, rastlinsko in glivno celico.
Od celice do organizma - Vrste celic - Biologija je naravoslovna veda, ki preučuje živa bitja in odnos med njimi ter njihovim okoljem.
Biologija - Prebava hrane se začne v ustih, nato potuje po požiralniku s pomočjo peristaltike do želodca. Tako v ustih kot v želodcu poteka mehanska in kemična prebava hrane.
Prebavila - Ustna votlina, požiralnik, želodec - Ljudje se po spolu ločujemo po zgradbi spolnih organov. Pomemben del spolnih organov pri moških in ženskah sta parni spolni žlezi, v katerih nastajajo spolne celice.
Nastanek novega življenja - Spolni organi - Ljudje poznamo dve delitvi krvnih skupin. Kri na krvne skupine delimo po sistemu AB0 in glede na prisotnost Rh faktorja.
Krvožilje - Krvne skupine - Glavni del izločal so ledvica. Glavni funkcionalni del ledvic pa je nefron in v njem poteka filtracija krvi in nastanek seča. V primeru okvare ledvic mora oseba hoditi na dializo, kjer ji kri umetno filtrirajo.
Izločala - Ledvice
- Afriko po legi, toplotnih pasovih, prebivalstvu in nadmorski višini delimo na Severno, Tropsko in Južno Afriko. Južno Afriko na severu omejujeta Kongova kotlina in Jezersko višavje, na zahodu njeno obalo obliva Atlantski, na vzhodu pa Indijski ocean.
Južna Afrika - Afrika je druga največja celina na svetu. Njeno površje zavzema več kot 30 milijonov km2 in je manj razčlenjeno. Največji otok, ki ji pripada, je Madagaskar, ob JV celine.
Afrika: lega in površje - Geografija se dogaja ves čas okoli nas. Tako v naravi, v obliki naravnih pojavov in procesov, kot v družbi, pod vplivom človeka. Svet se nenehno spreminja, človek pa je del sprememb. Tokrat si bomo ogledali svetovne probleme, povezane s kriznimi žarišči, ki negativno vplivajo na življenje na planetu.
Svetovni problemi 2. del - Afrika ni stara celina le glede na nastanek. Nekateri ji pravijo kar “zibelka človeštva”, saj se je glede na mnenja raziskovalcev na tej celini razvila človeška vrsta. Afrika je pisana, je raznolika, je divja in zanimiva celina.
Afrika: prebivalstvo - Afrika skoraj cela leži v tropskem toplotnem pasu, ki na skrajnem S in J prehaja v subtropski toplotni pas. Zato je zanjo značilno tropsko in subtropsko podnebje. Na njeno podnebje vpliva lega, oddaljenost od morja, relief in morski tokovi. Eden izmed teh je npr. hladen Benguelski tok, ki vpliva na nastanek puščave Namib.
Afrika: podnebje in rastlinstvo - Avstralija je bila poseljena že pred 40.000 leti. Njene staroselce imenujemo Aboridžini, današnjim belim prebivalcem Avstralije pa rečemo tudi oziji (ali Aussie-ji). Predniki ozijev so večinoma iz Evrope.
Avstralija: družbene značilnosti, gospodarstvo, kmetijstvo - Avstralija skoraj v celoti leži v vročem pasu, zato ni nič čudnega, da velik del te celine predstavlja puščavsko in polpuščavsko podnebje. Kakšno je še podnebje Avstralije, pa si oglejmo skupaj.
Avstralija: podnebje in rastlinstvo - Terra Australis Incognita - dežela južna neznana, je prevod latinskega imene najmanjše celine na svetu. Otok Tasmanija in Veliki koralni greben sta le dve izmed zanimivih geografskih enot te oddaljene celine.
Avstralija: lega in površje - Severna Afrika je s starim Egiptom območje naseljevanja ene izmed prvih civilizacij. V rodovitni rečni dolini so prebivalci videli možnost življenja. Severno Afriko sestavlja 11 držav ter ljudstva različnih veroizpovedi: muslimani, kristjani in pripadniki tradicionalnih afriških verstev.
Severna Afrika - Geografija se dogaja ves čas okoli nas. Tako v naravi, v obliki naravnih pojavov in procesov, kot v družbi, pod vplivom človeka. Svet se nenehno spreminja, človek pa je del sprememb. Najprej bomo spoznali aktualne svetovne probleme, povezane z naravnimi viri, ki negativno vplivajo na življenje na planetu.
Svetovni problemi 1. del - Tropsko Afriko delimo na Visoko tropsko, Nizko tropsko in Zahodno Afriko. Tropska Afrika se razprostira med Saharo na severu in Kongovo kotlino na jugu. Zanjo je značilno ekvatorialno, polpuščavsko in savansko podnebje.
Tropska Afrika - Spoznajmo Novo Zelandijo in njeno lego, površje, prebivalstvo. Kako je živeti na tako oddaljenem otočju, kakšen jezik govorijo tamkajšnji prebivalci in v čem se Novozelandci razlikujejo od Avstralcev?
Nova Zelandija: lega, površje, prebivalstvo - Oceanija je geografska regija v Tihem oceanu, ki vključuje Avstralijo, Polinezijo, Mikronezijo in Melanezijo. V resnici gre za skupine otokov, vključno z Avstralijo in Malajskim otočjem. Pa si poglejmo kaj več!
Oceanija: lega, površje, prebivalstvo - Na Ameriko naj bi že pred Kolumbom prvi stopili Vikingi, leta 1492 Krištof Kolumb, a pravijo, da je bila Amerika odkrita že davno pred tem ... Le Evropejci niso še vedeli zanjo! Delimo jo na Severno in Južno Ameriko ali Latinsko Ameriko, kamor sodi tudi Medmorska ali Srednja Amerika in Južna Amerika.
Amerika: lega, površje, delitev - Severno Ameriko sestavljajo od severa proti jugu države Grenlandija, Aljaska, Kanada in ZDA. Od severa proti jugu se temperature proti celini zvišujejo. Od mrzlega Severnega ledenega morja potujemo proti jugu in toplejšim obalam Floride.
Severna Amerika: lega in površje - Na podnebje Severne Amerike vplivajo lega, velikost, relief, morja in oceani ter morski tokovi. Oblikovali so se trije osnovni tipi podnebja: oceansko, vlažno subtropsko in polarno podnebje.
Severna Amerika: podnebje in rastlinstvo - Severno Ameriko ali Angloameriko so po Kolumbovem prihodu pričeli poseljevati Evropejci: Francozi, Angleži in na jugu še Španci. Sprva so pričeli poseljevati vzhodno obalo, nato pa so se pomikali vse bolj proti zahodu, še posebej v času zlate mrzlice. Še danes se čutijo posledice zgodovine priseljevanja Evropejcev, najbolj pa jih čutijo ameriški staroselci.
Severna Amerika: prebivalstvo in gospodarstvo - Južno od Severne Amerike leži Srednja Amerika. Njena lega na stiku tektonskih plošč vpliva na razgibano površje in aktiven vulkanizem ter potrese, lega v vročem pasu pa ima velik vpliv na podnebje.
Srednja Amerika: lega, podnebje in površje - Za Srednjo Ameriko je značilna velika kulturna in zgodovinska raznolikost. Pred Evropejci so tu bivali Maji, Azteki in Tolteki - ene izmed starodavnih civilizacij Latinske Amerike (Srednje in Južne Amerike). Kasneje priseljeni Evropejci in sužnji iz Afrike so prispevali k pestri rasni raznolikosti prebivalcev.
Srednja Amerika: prebivalstvo in gospodarstvo - Večina Južne Amerike leži na južni polobli. Ekvator jo prečka na severni strani, za katero je značilno bujno tropsko rastje. Nekoč je južnoameriška celina bila povezana z Afriko, Avstralijo, Indijo in Antarktiko - skupaj so tvorile kontinent Gondvana.
Južna Amerika: naravno-geografske značilnosti - Srednja Amerika in Južna Amerika po družbenih in fizičnih značilnostih predstavljata območje Latinske Amerike. Od Severne Amerike se po teh značilnostih obe precej razlikujeta. Spoznali bomo glavne značilnosti prebivalstva in gospodarstva v Južni Ameriki.
Južna Amerika: prebivalstvo in gospodarstvo - Severni in južni tečaj je svet polarnih območij. Skupaj predstavljata okoli 24 milijonov km2: Severna Arktika približno 10 milijonov km2, južna Antarktika pa približno 14 milijonov km2.
Polarna območja: Arktika - Antarktika je po svetovnih merilih 5. največji kontinent po vrsti, velika je skoraj za dve Avstraliji. Pokrita je z debelim pokrovom ledu, ki v povprečju meri okoli 2.000 m. Njena površina predstavlja 9 % sveta.
Polarna območja: Antarktika
- Afriška notranjost je Evropejcem dolgo ostala neznana. Odprave v notranjost so ovirale bolezni, divje živali in tudi podnebje. V 16. in 17. stoletju je v današnji Indiji obstajal veliki muslimanski mogulski imperij, ki je bil sredi 17. stoletja na višku svojih moči.
Afrika in Azija - Protireformacija ali obnova katoliške cerkve je imela namen obnoviti katoliško vero v vseh deželah. V nekaterih deželah so se razširile verske vojne med katoliki in protestanti, ki so se končale v 17. stoletju.
Protireformacija in verske vojne - Španci in Portugalci so pokorili staroselska plemena, jih zasužnjili in jih silili delati v rudnikih. Geografska odkritja prinesejo izmenjavo številnih dobrin, predmetov in živali.
Posledice geografskih odkritij - Na ozemlju Srednje in Južne Amerike so živela indijanska ljudstva, katerim rečemo predkolumbovske civilizacije. To so: Maji, Azteki in Inki.
Maji, Azteki in Inki - S potovanji Krištofa Kolumba in Vasca da Game se je začelo obdobje raziskovanja pomorščakov. To obdobje imenujemo doba geografskih odkritij.
Geografska odkritja - Prvi turški vpadi v slovenske dežele, ki so jih izvajale manjše skupine iz Bosne, so se zgodili na začetku 15. stoletja. Njihov namen je bil ropanje. Slovenske dežele so bile na vpade nepripravljene in povsem nezaščitene.
Osmansko cesarstvo in turški vpadi - Reformacija se je v slovenske dežele postopoma razširila iz nemških dežel. Protestantske ideje so širili izobraženci, duhovniki, študentje, trgovci, obrtniki in vojaki.
Reformacija na Slovenskem - Reformacija je versko, politično in kulturno gibanje, ki se je pojavilo v 16. stoletju. Glavni cilj je bil preureditev rimskokatoliške cerkve.
Reformacija - Sredi 14. stoletja so v Firencah, Benetkah in v Genovi meščani začeli zavračati srednjeveško miselnost, ki je poudarjala vero in onostranstvo. Vse bolj se uveljavlja nova miselnost, ki v ospredje postavlja človeka - humanizem. V Italiji se pojavi renesansa, ki vpliva na umetnost, književnost in arhitekturo.
Humanizem in renesansa - V Evropi je na prehodu iz srednjega v novi vek odnose urejal fevdalni red. Ljudje so se delili na stanove, katerim je vladal vladar.
Zgodnji novi vek - prehod v zgodnji novi vek - V novem veku se je moč kraljev okrepila. V 16. in 17. stoletju je postala prevladujoča oblika vladanja v Evropi absolutizem.
Absolutizem in Ludvik XIV. - Vladarji so v 17. in 18. stoletju spoznali, da so zadovoljni in izobraženi prebivalci gospodarsko bolj uspešni in da države potrebujejo reforme. Te vladarje imenujemo razsvetljeni absolutisti, obliko njihovega vladanja pa razsvetljeni absolutizem.
Razsvetljeni absolutizem - Konec 17. stoletja se je po Evropi razširilo miselno-filozofsko gibanje, ki ga imenujemo razsvetljenstvo. Višek je gibanje doživelo v 18. stoletju, najmočnejše je bilo v Franciji.
Razsvetljenstvo - Ob koncu 16. stoletja se je v Italiji pojavil nov umetnostni slog – barok, ki se je razširil po vsej Evropi.
Barok - 4. julija 1776 so kolonisti sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti. Nastale so ZDA, federativno urejena republika, kjer se oblast deli na tri veje: zakonodajno, izvršilno in sodno oblast.
Nastanek ZDA - Francoska revolucija je bila velika prelomnica v svetovni zgodovini. Napovedala je konec starega obdobja, absolutizma, fevdalizma in s tem konec moči plemstva.
Francoska revolucija - Napoleon Bonaparte je ob podpori vojske in bogatega meščanstva novembra 1799 izvedel državni udar in prevzel oblast v državi. Leta 1804 se je okronal za cesarja Francozov.
Napoleon - Leta 1809 je Napoleon premagal Avstrijsko cesarstvo in zasedeno ozemlje povezal v posebno upravno enoto v okviru Francoskega cesarstva. Poimenoval jo je Ilirske province, njihov sedež je bil v Ljubljani. Obstajale so do leta 1813.
Ilirske province - Predstavniki evropskih sil so se po porazu francoskega cesarja Napoleona leta 1815 sestali na kongresu na Dunaju (dunajski kongres), da bi uredili meje po Evropi in zagotovili trajen mir in red v Evropi.
Dunajski kongres - Obdobje od dunajskega kongresa do marca 1848, ko je Evropo ponovno preplavila revolucija, imenujemo predmarčna doba. V večnacionalnih državah se je v prvi polovici 19. stoletja krepilo tudi narodno gibanje, s katerim so si podrejeni narodi prizadevali za enakopraven položaj v večnacionalnih državah.
Liberalna nacionalna gibanja - Revolucija v Avstrijskem cesarstvu, v okvir katerega je spadalo največ slovenskega ozemlja, je izbruhnila marca 1848, zato je poimenovana tudi marčna revolucija.
Leto 1848 in Slovenci - V drugi polovici 19. stoletja so se pri evropskih narodih, ki niso imeli svoje države, okrepila narodna gibanja. Zagovarjala so združitev prebivalcev s skupno zgodovino, jezikom in navadami. Med narodi v narodno raznolikih državah je bila močno prisotna želja po enakopravnosti narodov in lastni državi.
Italija, Nemčija in Avstro-Ogrska - V 18. stoletju so bili izumljeni prvi stroji. Njihovo vključevanje v proizvodnjo v drugi polovici 18. stoletja je povzročilo prehod iz ročne v strojno proizvodnjo. Ta sprememba se imenuje industrijska revolucija. Povzročila je velike gospodarske in družbene spremembe.
Industrijska revolucija - Industrijska proizvodnja v slovenskih deželah je v 19. stoletju po svojih zmožnostih sledila razvoju v drugih habsburških deželah.
Industrijska revolucija na Slovenskem - Industrijska proizvodnja v slovenskih deželah je v 19. stoletju po svojih zmožnostih sledila razvoju v drugih habsburških deželah.
Industrijska revolucija na Slovenskem - V drugi polovici 19. stoletja so se pojavili novi izumi in tehnične izboljšave. Bili so rezultat načrtnega raziskovalnega dela znanstvenikov in inženirjev na univerzah in v podjetjih. Za to drugo fazo industrijske revolucije se je uveljavilo poimenovanje znanstveno-tehnična revolucija.
Izumi in vpliv na družbo - V prvi polovici 19. stoletja so bili delavci v zelo težkem položaju. Njihovi zaslužki so bili nizki in delovni čas zelo dolg. Zaradi slabih delovnih pogojev so bile med delavci pogoste poškodbe in bolezni. Delavci največkrat niso mogli preživeti družine, zato so bile običajno zaposlene tudi njihove žene.
Enakopravnost - Med narodno zavednimi Slovenci sta se oblikovala dva idejna tabora: konzervativni in liberalni tabor. Med Slovenci se je zelo krepila narodna zavest. Še posebej pomembno vlogo pri tem so imele čitalnice in tabori.
Tabori in čitalnice - Z industrializacijo se je na Slovenskem poleg delavskega razreda okrepilo tudi meščanstvo. Naraslo je število izobraženih Slovencev, ki so bili jedro nastajajočega zavednega slovenskega meščanstva.
Vpliv industrializacije - Velika Britanija je bila zgled evropskemu meščanstvu, kako naj bi bila urejena moderna država. Po kraljici Viktoriji, ki je bila na prestolu kar 64 let, se 19. stoletje v Veliki Britaniji imenuje viktorijanska doba.
ZDA, kraljica Viktorija, sionizem - Za 19. stoletje je bil značilen imperializem – oblika vladanja močnejšega naroda nad šibkejšim. Industrijsko razviti evropski narodi so tekmovali, kdo bo koloniziral ali si priključil več ozemlja.
Imperializem
