- Lastnosti stožca, računanje površine in prostornine ter Pitagorov izrek v stožcu.
Stožec - Izračun ploščine preseka geometrijskega telesa z ravnino.
Preseki geometrijskih teles - Prepoznavanje podobnih trikotnikov, računanje neznanih količin ter načrtovanje podobnih trikotnikov.
Podobni trikotniki - Lastnosti valja ter računanje površine in prostornine.
Valj - Določitev aritmetične sredine (povprečja), modusa (gostiščnice) in mediane (središčnice) za dane podatke.
Aritmetična sredina, modus, mediana - Množenje dvočlenikov in kvadrat dvočlenika ter produkt vsote in razlike dveh enakih členov.
Računanje z dvočleniki - Računanje površine in prostornine prizme.
Površina in prostornina prizem - Poznavanje pojmov poskus, dogodek ter izid in matematični izračun verjetnosti.
Verjetnost - Poznavanje pojma podobnost (istoležne stranice in istoležni koti) ter delitev daljice v danem razmerju.
Podobnost - Graf linearne funkcije, presečišče premice s koordinatnima osema ter presečišče dveh premic.
Graf linearne funkcije - Odvisnost dveh količin, opisana s funkcijskim (simboličnim) zapisom, s preglednico in grafom.
Odvisnost količin in funkcij - Računanje neznanega člena sorazmerja ter reševanje besedilnih nalog (premo in obratno sorazmerje).
Sorazmerje - Izračun površine in prostornine piramide.
Površina in prostornina piramide - Reševanje različnih neenačb.
Neenačba - Uporaba Talesovega izreka pri reševanju besedilnih nalog.
Talesov izrek - Lastnosti piramide ter Pitagorov izrek v pravilni 4-strani piramidi.
Piramida - Osnovni pojmi v prizmi. Vsaka prizma je sestavljena iz dveh osnovnih ploskev in stranskih ploskev. Pravilna prizma, enakoroba prizma.
Prizma - Opredelitev linearne funkcije y=kx+n (smerni koeficient in začetna vrednost).
Linearna funkcija - Reševanje linearnih enačb z oklepaji in ulomki.
Enačbe z oklepaji in ulomki - Razstavljanje izrazov na faktorje.
Razstavljanje izrazov - Poenostavljanje izrazov s spremenljivkami.
Poenostavljanje izrazov s spremeljivkami - Uporaba linearnih enačb pri reševanju različnih besedilnih nalog (številske naloge, geometrijske naloge, naloge iz vsakdanjika in naloge o starosti).
Uporaba enačb v besedilnih nalogah - Reševanje linearnih enačb in množica rešitev.
Reševanje enačb
- Računanje kvadrata dvočlenika.
Računanje z dvočleniki - Poenostavljanje izrazov s spremenljivkami (plus in minus pred oklepajem, množenje enočlenika z veččlenikom, množenje veččlenikov, kvadrat dvočlenika ter produkt vsote in razlike dveh enakih členov).
Izrazi s spremenljivkami - Izpostavljanje skupnega faktorja ter razlika kvadratov, ki jo zapiši kot produkt vsote in razlike dveh enakih členov.
Razstavljanje izrazov - Reševanje linearnih enačb z eno neznanko. Preizkus pravilnosti rešitve enačbe ter množica rešitev.
Reševanje enačb - Reševanje enačb z oklepaji in ulomki.
Enačbe z oklepaji in ulomki - Reševanje preprostih neenačb ter sistema enačb.
Neenačba - Reševanje geometrijskih besedilnih nalog, nalog iz vsakdanjika ter nalog o starosti.
Uporaba enačb v besedilnih nalogah - Poenostavljanje razmerja, računanje neznanega člena sorazmerja ter reševanje besedilnih nalog s sorazmerjem.
Sorazmerje - Ugotavljanje, ali sta dva lika podobna, ter računanje neznanih dolžin (daljic in stranic lika).
Podobnost - Grafično povečanje in pomanjšanje trikotnika ter računanje neznanih količin podobnih trikotnikov.
Podobni trikotniki - Računanje neznanih količin v podobnih trikotnikih s pomočjo Talesovega izreka.
Talesov izrek - Reševanje nalog premega in obratnega sorazmerja.
Odvisnost količin in funkcij - Preoblikovanje med različnimi oblikami linearne funkcije. Računanje neznanih koordinat točk, ki ležijo na premici, ter zapis linearne funkcije ob različnih pogojih.
Linearna funkcija - Risanje grafa linearne funkcije (premice), računanje presečišča ter lika, ki je omejen s premico.
Graf linearne funkcije - Določanje meril srednjih vrednosti (aritmetična sredina, modus, mediana).
Aritmetična sredina, modus, mediana - Risanje kombinatoričnega drevesa ter računanje verjetnosti.
Verjetnost - Osnovni pojmi v prizmi.
Prizma - Reševanje besedilnih nalog. Računanje površine ter prostornine prizme.
Površina in prostornina prizem - Računanje površine in prostornine valja.
Valj - Risanje skice piramide ter osnovni pojmi v piramidi.
Piramida - Reševanje besedilnih nalog, povezanih s površino in prostornino piramide.
Površina in prostornina piramide - Reševanje besedilnih nalog, povezanih s površino in prostornino stožca.
Stožec - Računanje ploščin presekov različnih geometrijskih teles.
Preseki geometrijskih teles - Kontrolka zajema snov o izrazih s spremenljivkami, enačbah, sorazmerju in podobnosti ter Talesov izrek.
Kontrolka 1 - Kontrolka zajema snov o odvisnosti količin in funkcijah ter geometrijskih telesih.
Kontrolka 2
- Ko ni pomembno, kdo je nekaj naredil.
Passive voice - Najstniki in njihove mnoge težave ...
Teen troubles - Past Simple, Past Continuous, Present Perfect. Kaj so razlike med izražanjem preteklosti?
Expressing the past - Going to, Will, Present Continuous, Present Simple. Prihodnost nas čaka! Naučimo se je.
Expressing the future - Kaj bi bilo, če ...
Conditional clauses - Šport in hrana – pomembni sestavini zdravja!
Sports and food - Present Perfect, Present Simple, Present Continuous. Vsi načini izražanja sedanjosti!
Expressing the present - Modalni glagoli. Spet. Še zadnjič.
Modal verbs
- Najstnikom je izražanje zelo pomembno - tokrat v sedanjiku.
Expressing the present - Prihodnost - pomembna stvar!
Expressing the future - Vse izvira iz preteklosti, zato si jo pobližje poglejmo.
Expressing the past - Čebule in čeji, del prvi.
Conditional clauses 1 - Kaj bi se zgodilo, če…
Conditional clauses 2 - Pa si v dobrem stanju za tole?
Passive voice - Ste mislili, da ne bo več modalnih? Še so tu!
Modal verbs - Dajmo zdaj vse malo zmiksati!
Mixed tenses - Ali znaš uporabiti odvisnike, pogojnike in čase?
Kontrolka 1 - Še zadnjič preveri svoje znanje iz angleščine…
Kontrolka 2
- Kaj je to pisemstvo in zakaj je za Slovence pomembno?
Pismenstvo - Glasove, ki jih uporabljamo za govorno sporazumevanje, delamo s skupino organov, ki jih imenujemo govorila. Glasove delimo na samoglasnike in soglasnike. Soglasnike delimo na zvočnike in nezvočnike. Nezvočnike delimo na zveneče in nezveneče.
Glasovi, zvočniki in nezvočniki - Življenjepis je vrsta literature, ki je narejena kot zapis dogodkov posameznikovega življenja. Gre za besedilo, v katerem so v resničnem zaporedju predstavljeni pomembnejši dogodki in dosežki iz življenja kake osebe.
Življenjepis - Kako je zgrajena pesem? Zunanja in notranja zgradba. Analitična in sintetična zgradba.
Zgradba pesmi - Državni jezik Republike Slovenije je slovenščina, ker predstavlja Slovenijo kot samostojno državo. Slovenščina je v Republiki Sloveniji tudi uradni jezik. Materni jezik ali materinščina je jezik, ki se ga v otroštvu ponavadi naučimo kot prvega in se v njem najlažje izražamo, zato ga imenujemo tudi prvi jezik.
Uradni, državni in materni jezik - Včasih besede krajšamo – zaradi hitrejšega, preglednejšega in krajšega zapisa. Vse krajšave so dogovorjene, kar pomeni, da besed ne moremo krajšati poljubno. V glavnem jih pišemo z velikimi tiskanimi črkami in so moškega spola ednine. Krajšave so v jezikoslovju kratice, formule, simboli in okrajšave.
Krajšave - Črtica je kratka pripoved, kjer ni vsebine z veliko dogajanja, saj je prikaz zgodbe manj pomemben. Tu gre predvsem za opis čustev in trenutnega razpoloženja. Kadar pisatelj pripoveduje o lastnih izkušnjah, potem so to avtobiografske črtice. Mojster črtic je bil Ivan Cankar.
Črtica - Obrazec je vnaprej pripravljeno uradovalno besedilo, kjer ti kot uporabnik vneseš ustrezne manjkajoče podatke. Za obrazce sta značilni zgoščenost in preglednost pri sporočanju. Obrazcev je veliko vrst. Veliko je internih obrazcev.
Pisanje obrazcev - Kadar govorimo ali pišemo, besede povezujemo v stavke. Z njimi opisujemo stanja, dejanja, dogodke, doživljanja, občutke. Pri tem lahko izbiramo med dvema načinoma: tvornim in trpnim. Pravimo, da oblikujemo tvorno ali trpno poved.
Tvorni in trpni stavki - Podredje je sestavljeno iz glavnega in odvisnega stavka. Odvisni stavek je glavnemu podrejen, ločena sta z vejico.
Podredno zložena poved - Kaj je to protestantizem in kako je to obdobje zaznamovalo Slovence?
Protestantizem - Delo in življenje Ivana Cankarja.
Ivan Cankar - Konec 19. stoletja se pojavijo nove teme, novi motivi, novi izrazi, nova razmišljanja, ki jih uvrščamo v književno obdobje moderne. Moderna se začne z izidom pesniških zbirk Erotika in Čaša opojnosti in traja vse do smrti Ivana Cankarja.
Moderna - V Evropi se razvija industrija, krepi se moč meščanstva, napredujeta znanost in tehnika. In vse to - snov iz sodobnega življenja, takšno kot je, opisujejo v svojih delih stvarno oz. realno. Realno so pisali tudi v 2. polovici 19. stoletja, ko nastopi umetnostna smer - realizem.
Realizem - Iz ljubezni do domovine, doma, domačije, stvari in oseb, ki te spominjajo nanjo, nastane domoljubna pesem. Prešernova Zdravljica je domoljubna pesem. Eno lepših pa je pri nas napisal Simon Gregorčič, ki mu pravimo tudi Goriški slavček.
Domoljubna pesem - Zdravica so slovesne besede ob nazdravljanju ali pa je to pesem, ki se poje ob nazdravljanju. Prešernova zdravljica.
Slavilna pesem - Frazemi so stalne besedne zveze, ki imajo ustaljen pomen. Njihova značilnost je, da običajno ne pomenijo tistega, kar pomenijo posamezne besede, ampak se moramo njihovega pomena naučiti. V določenih povezavah dobijo nov, včasih prav presenetljiv pomen.
Frazem - Prošnja je besedilo, ko nekomu izrazimo željo, da nekaj naredi za nas. Neuradna prošnja je ta, ki jo naslovimo na svoje bližnje, da nam naredijo kakšno uslugo. Uradna prošnja je besedilo, s katerim želimo pridobiti korist.
Prošnja - Členek je nepregibna besedna vrsta, ki izraža oceno, sodbo ali mnenje in po kateri se ne moremo vprašati z nobeno vprašalnico.
Členek - Poznamo umetnostna in neumetnostna besedila. Subjektivna in objektivna besedila. Zasebna in javna besedila. Publicistična in strokovna besedila. Neuradna in uradna besedila.
Vrste besedil - Razsvetljenstvo - ljudi v šole!
Razsvetljenstvo - Potopise najdemo povsod: v revijah, časopisih, na spletnih straneh, v knjigah. Lepota potopisa je v podrobnostih. Je subjektivno besedilo. Opisuje pokrajine in njihove prebivalce, kulturo kraja, ljudske običaje in dogodke.
Potopis - Pogovor je lahko raziskovalni, prepričevalni, pogajalni.
Pogovor - Ocena je neumetnostno besedilo, v katerem sporočevalec predstavi svoje (pozitivno ali negativno) mnenje o filmu, knjigi ali dogodku ter ga utemelji z dokazi.
Ocena besedila - Prislovi so besede, ki nam povedo, kdaj, kje in kako se je nekaj zgodilo, zato pravimo, da prislovi pojasnjujejo čas, kraj in način dejanja ali dogajanja.
Prislov - Pomišljaj in vezaj sta nekončni, stični ali nestični ločili. Ločita se po grafični podobi, pomišljaj je daljša črtica, vezaj pa krajša, in položajih, v katerih ju uporabljamo.
Vezaj in pomišljaj - William Shakespeare. Biti ali ne biti. Romeo in Julija, Hamlet, Ukročena trmoglavka, Julij Cezar, Komedija zmešnjav.
William Shakespeare - Opis osebe je neumetnostno, objektivno besedilo, ki govori o osebi in o njenih lastnostih. Prevladujejo samostalniki in glagoli.
Pripoved o življenju osebe - Opis poti je besedilo, v katerem povemo, kako se pride v določen kraj ali na določeno mesto. Glagoli so v 1. osebi množine, pisec bralca vodi po korakih, lahko so tudi v 2. osebi, kot si jih vajen v navodilu za delo. Glagoli so v sedanjiku.
Opis poti - Tako kot je netvorjenka prvotna beseda, je tvorjenka drugotna beseda, saj je nastala iz druge besede. Besedotvorne vrste so: izpeljava, zlaganje, sestavljanje in sklapljanje; tvorjenke imenujemo izpeljanke, zloženke, sestavljenke in sklopi. Tvorjenke delamo iz besednih zvez.
Netvorjenke in tvorjenke - Zgradba ali kompozicija izhaja iz latinske besede componere, kar pomeni sestaviti, zgraditi. Sestava pa nam pove, kako dele razvrstimo v višje enote. Notranja in zunanja zgradba.
Zgradba besedila - V prirednih povedih so stavki enakovredni, se pravi, da gre za enakovredno razmerje. Vsak od stavkov, ki sestavljajo poved, bi lahko stal samostojno. Priredja poimenujemo glede na razmerja med osnovnim in dopolnjevalnim stavkom. Protivno, pojasnjevalno, posledično, sklepalno razmerje oziroma priredje.
Priredno zložena poved 2 - Medmeti so besede, s katerimi izražamo svoje razpoloženje ali posnemamo naravne zvoke, glasove iz narave ali pa z njimi velevamo.
Medmet - V prirednih povedih so stavki enakovredni, se pravi, da gre za enakovredno razmerje. Vsak od stavkov, ki sestavljajo poved, bi lahko stal samostojno. Priredja poimenujemo glede na razmerja med osnovnim in dopolnjevalnim stavkom. Vezalno, stopnjevalno, ločno razmerje oziroma priredje.
Priredno zložena poved 1 - Metafora prihaja iz grške besede in pomeni prenos. Gre za uporabo določene besede namesto druge.
Metafora - Rima je končno ujemanje zlogov. Spoznali bomo zaporedno in oklepajočo rimo.
Zaporedna in oklepajoča rima - Naši največji pesniki razpoloženjskih pesmi so bili Josip Murn - Aleksandrov, Simon Jenko, Dragotin Kette, France Prešeren.
Razpoloženjska pesem - Gazela ni razdeljena na kitice. Ima od 6 do 30 verzov in ima predpisane rime. Glosa je španska pesniška oblika. Začne se s štirivrstičnico, imenovano tudi moto, kjer je zgoščeno povedana vsebina.
Gazela in glosa - Romantika popelje Slovence med svetovno znane umetnike. Iz tega obdobja imamo Franceta Prešerna, ki se je meril z največjimi svetovno znanimi umetniki.
Romantika - Dragotin Kette, Šivilja in škarjice, Poezije, cukrarna.
Dragotin Kette - Josip Murn - Aleksandrov. Svoje tegobe z žalostnim otroštvom je zdravil v naravi, kar je pogost motiv v njegovi poeziji. Pesmi je objavljal povsod, med drugim v časopisu Dijaške vaje in Ljubljanskem zvonu.
Josip Murn - Oton Župančič, Ciciban, Žebljarska, socialna pesem.
Oton Župančič - Novela, Giovanni Boccaccio, Dekameron, Ciril Kosmač, V gaju življenja.
Novela - Ekspresionizem (1918-1930). Glavni predstavnik ekspresionizma je Srečko Kosovel.
Ekspresionizem - Svobodni verz je takrat, kadar se verzi v pesmi razlikujejo v številu zlogov, ne sledijo pravilom določenega metričnega vzorca.
Svobodni verz - Socialni realizem ali novi realizem je oznaka za smer, ki se je v slovenski književnosti pojavila med letoma 1930 in 1941.
Socialni realizem - Sodobna književnost je književnost, ki pripada našemu sedanjemu času. Začne se po letu 1950. Teme in ideje povezuje z najpomembnejšimi družbenimi, narodnimi in kulturnimi vprašanji časa, v katerem nastaja. Tone Pavček, Desa Muck, Janja Vidmar, Ivan Minatti, Svetlana Makarovič, Primož Suhodolčan, Andrej Rozman Roza.
Sodobna književnost - Likovna pesem je pesem, katere zunanja oblika predstavlja nek predmet, ki je najpogosteje povezan s tematiko pesmi.
Likovna pesem
- Uporaba določene besede namesto druge.
Metafora - Netvorjenka je osnovna beseda, iz katere tvorimo druge besede.
Netvorjenke in tvorjenke - Vezaj in pomišljaj sta dve različni ločili.
Vezaj in pomišljaj - Prislovi pojasnjujejo čas, kraj in način.
Prislov - Členki so besede, s katerimi izražamo svoje osebno mnenje o čem.
Členek - Wooow, pst, auč, mijav … to so medmeti.
Medmet - Dokument, ki predstavlja tvoje dosežke, izkušnje in znanja.
Življenjepis - Med govorom ali pisanjem besede povezujemo v stavke, ki so lahko tvorni ali trpni.
Tvorni in trpni stavki - Vaje iz vezalnega, stopnjevalnega, ločnega in protivnega priredja.
Priredno zložena poved 1 - Vaje iz pojasnjevalnega, posledičnega in sklepalnega priredja.
Priredno zložena poved 2 - Povedi spreminjamo v podredja.
Podredno zložena poved - Stalne besedne zveze z ustaljenim pomenom.
Frazem - Včasih je lažje, če izberemo krajšo pot…
Krajšave - Glasovi se delijo na samoglasnike in soglasnike…
Glasovi, zvočniki in nezvočniki - Preveri svoje znanje o prislovih, členkih, medmetih, tvornikih in trpnikih, odvisnikih.
Kontrolka 1 - Še zadnji preizkus znanja. Preveri, koliko znaš.
Kontrolka 2
- Ogljikovodiki so organske spojine iz ogljika in vodika. Ogljikovodiki so pomembne spojine, ki jih uporabljamo kot goriva in kot surovine za različne vsakdanje stvari.
Ogljikovodiki - Oligosaharidi so sestavljeni ogljikovi hidrati, ki vsebujejo od 2 do 10 monosaharidnih enot. Najbolj pomembni oligosaharidi so disaharidi. Disaharidi so sestavljeni iz dveh monosaharidnih enot. Najbolj znana disaharida sta saharoza in laktoza. Polisaharidi so zgrajeni iz monosaharidnih enot, ki so med seboj povezane v zelo dolge verige. Polisaharide najdemo predvsem v rastlinah, manj v živalih. V rastlinah in v živalih imajo polisaharidi lahko dvojno nalogo: predstavljajo tako rezervno kot tudi oporno snov. Najbolj razširjena sta škrob in celuloza.
Disaharidi, polisaharidi - Pri kemiji uporabljamo osnovno veličino množino snovi. Množino snovi označujemo s črko n, njena osnovna enota pa je mol. Znanstveniki so se dogovorili, da je 1 mol katerekoli snovi sestavljen iz 6 x 1023 delcev. Število 6 x 1023 1 /mol imenujemo Avogadrovo število oziroma Avogadrova konstanta. Molska masa je masa 1 mola snovi. Množino snovi izračunamo tako, da maso snovi delimo z molsko maso snovi.
Molska masa in množina snovi - Poliamidi so polimeri, ki nastanejo s kondenzacijsko polimerizacijo. Imajo amidno funkcionalno skupino. Med umetne oziroma sintezne poliamide uvrščamo najlon in kevlar. Naravni poliamidi so pajčevina, volna in svila.
Poliamidi - Beljakovine lahko dokažemo z biuretsko reakcijo. Beljakovine so občutljive na različne vplive. Koagulacija beljakovine je posledica spremembe strukture beljakovine, ki jo lahko povzročijo višja temperatura, različne kisline in baze, soli težkih kovin in različne organske spojine.
Lastnosti in dokaz beljakovin - Alkohole razvrščamo v primarne, sekundarne in terciarne alkohole, odvisno od tega, kje imajo vezano –OH skupino. Primarni alkohol je alkohol, v katerem je hidroksilna skupina vezana na primarni ogljikov atom (vezan le na en sosednji ogljikov atom). Sekundarni alkohol je alkohol, v katerem je hidroksilna skupina vezana na sekundarni ogljikov atom (ogljikov atom, ki je vezan na dva sosednja ogljikova atoma). Terciarni alkohol je alkohol, v katerem je hidroksilna skupina vezana na terciarni ogljikov atom (ogljikov atom, ki je vezan na tri sosednje ogljikove atome).
Primarni, sekundarni in terciarni alkoholi - Aminokisline se povezujejo v večje molekule. Če se povežeta dve molekuli aminokislin, nastane dipeptid. Če se povežejo tri aminokisline, nastane tripeptid itd. Polipeptid nastane iz velikega števila aminokislinskih enot do 100 enot. Aminska skupina ene molekule aminokisline reagira s karboksilno skupino druge molekule aminokisline. Odcepi se molekula vode. Nastane -CO-NH- amidna vez.
Peptidi, beljakovine - Osnovne nosilke življenja so molekule, ki imajo na ogljikove atome vezane atome elementa dušika. Te molekule so aminokisline. Aminokisline se povezujejo v beljakovine. V molekuli aminokisline imamo dve funkcionalni skupini. To sta amino skupina -NH2 in karboksilna skupina -COOH.
Dušikove organske spojine, aminokisline in amino skupina - Poliestri so skupina polimerov, ki vsebujejo ponavljajoče se esterske funkcionalne skupine v glavni verigi. Poliestre dobimo iz alkoholov, ki imajo vsaj dve hidroksilni funkcionalni skupini (-OH) in karboksilnih kislin, ki morajo imeti v molekuli tudi vsaj dve karboksilni skupini (-COOH). Reakcija je kondenzacijska polimerizacija. Poliestri se pri segrevanju zmehčajo, zato jih uvrščamo med termoplastične polimere. Pomemben predstavnik poliestrov je polietilen tereftalat ali s kratico PET. Izdelki iz PET se zbirajo ločeno in se reciklirajo.
Poliestri - Voski so tako kot maščobe lipidi. Voski so estri. V molekuli voska sta zaestrena maščobna kislina in višji alkohol. Voski prekrivajo dlako, perje in volno živali ter jih ščitijo pred omočitvijo z vodo, izgubo toplote in napadi zajedavcev. Voski prekrivajo liste, sadeže in semena, ki jih ščitijo pred izsušitvijo, napadi plesni ter jim dajejo tudi lepši videz. Emulzija je zmes dveh ali več snovi, pri čemer je ena tekoča snov dobro porazdeljena v drugi tekoči snovi.
Voski, emulzija - Maščobe so estri glicerola in maščobnih kislin. Glicerol je alkohol s tremi hidroksilnimi skupinami -OH, uporabljamo tudi ime glicerin. Maščobne kisline so karboksilne kisline, ki so zaestrene v maščobah. Maščobne kisline so lahko: nasičene (med ogljikovimi atomi so le enojne vezi) ali nenasičene (med ogljikovimi atomi je vsaj ena dvojna vez).
Zgradba maščob - Večino karboksilnih kislin najdemo v naravi, v sadju in zelenjavi. Karboksilne kisline so organske kisikove spojine, ki imajo karboksilno skupino –COOH. Karboksilne kisline mnogokrat uporabljamo v prehrambeni industriji. Aciklične karboksilne kisline poimenujemo tako, da imenu osnovnega ogljikovodika dodamo končnico –ojska kislina. Pri reakciji z vodo tvorijo oksonijeve ione in karboksilatne anione.
Poimenovanje karboksilnih kislin in reakcija z vodo - Aldehidi so organske spojine s karbonilno skupino, na katero je vezan vodik, adehidno skupino –CH=O. Aldehide poimenujemo tako, da imenu osnovnega ogljikovodika dodamo končnico -al. Ketoni imajo karbonilno skupino C=O. Preproste ketone poimenujemo tako, da glavnemu imenu dodamo končnico -on. Pri poimenovanju višjih ketonov moramo navajati pozicijsko število karbonilne skupine.
Poimenovanje aldehidov in ketonov - Ogljikovodiki imajo manjšo gostoto kot voda. Njihova gostota se veča s številom ogljikovih atomov v molekuli. Ogljikovodiki so nepolarne snovi in se z vodo zelo slabo mešajo. Pri sobni temperaturi so lahko plini, tekočine ali trdne snovi, odvisno od števila ogljikovih atomov. Tališča in vrelišča nerazvejanih alkanov naraščajo s številom ogljikovih atomov v molekuli.
Lastnosti ogljikovodikov - Alkoholi so kisikove organske spojine in imajo funkcionalno skupino, ki se imenuje hidroksilna skupina (–OH ). Alkohole poimenujemo tako, da določimo najdaljšo verigo ogljikovih atomov in imenu osnovnega ogljikovodika dodamo končnico –ol. Pri višjih alkoholih moramo navesti pozicijsko število hidroksilne skupine. Najpreprostejši alkohol je metanol, sledi etanol. Fermentacija je alkoholno vrenje, ko iz sladkorja ob sodelovanju gliv kvasovk nastaneta etanol in ogljikov dioksid.
Poimenovanje alkoholov - Beljakovine so naravni polimeri, zgrajeni iz velikega števila (nad 100) aminokislin, ki so med seboj povezane s peptidnimi vezmi. Beljakovine se med seboj razlikujejo v številu, vrsti in zaporedju vezanih aminokislin. Beljakovine delimo glede na sestavo in obliko. Glede na sestavo jih delimo na enostavne beljakovine ali proteine, ki so sestavljeni le iz aminokislin, in sestavljene beljakovine ali proteide, ki imajo v molekuli beljakovinski in nebeljakovinski del. Glede na obliko molekul jih lahko razdelimo na dve veliki skupini: nitaste beljakovine in kroglaste.
Beljakovine - Med fosilna goriva uvrščamo premog, nafto in zemeljski plin. Nafto predelujemo v rafinerijah. Postopek imenujemo frakcionirna destilacija nafte.
Viri ogljikovodikov - Gorenje je kemijska reakcija, pri kateri element ali spojina burno reagira s kisikom. Gorenje ogljikovodikov uporabljamo za ogrevanje, kuhanje, prevoz. Če je dovolj kisika, govorimo o popolnem gorenju, nastaneta ogljikov dioksid in vodna para. Pri nepopolnem gorenju, torej ob pomanjkanju kisika, nastanejo ogljikov monoksid in saje. Pri popolnem gorenju nastaja ogljikov dioksid, ki ni strupen, je pa toplogredni plin. Povečana koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju povzroča učinek tople grede, globalno segrevanje ozračja. Gorenje fosilnih goriv pa poleg tople grede povzroča tudi kisli dež.
Gorenje ogljikovodikov - Ogljikovi hidrati so glavni vir energije za naše telo. Zaužijemo jih s kruhom, krompirjem, pecivom, z rižem in drugo hrano. Ogljikove hidrate delimo na monosaharide, disaharide in polisaharide. Monosaharide oz. enostavne sladkorje razdelimo glede na število ogljikovih atomov na: heksoze s šestimi ogljikovimi atomi in pentoze s petimi ogljikovimi atomi. Heksoze so: glukoza, fruktoza, galaktoza in manoza. Pentozi sta riboza in ribuloza. Monosaharide delimo na ketoze in aldoze glede na funkcionalno skupino.
Ogljikovi hidrati, monosaharidi - Maščobe delimo na olja in masti. Izvor maščob je rastlinski ali živalski. Maščobe so pomembno živilo in so izredno pomembne za rast in gradnjo različnih spojin v telesu. So pomemben rezervni vir energije, predstavljajo tudi topila za maščobotopne vitamine (A, D, E in K). V telesu so maščobe ključna sestavina celičnih membran in predstopnja za nastanek različnih hormonov. Maščobe se lahko pokvarijo, imajo čuden okus, pravimo, da so žarke. Maščobe so v vodi slabo topne, imajo manjšo gostoto in so nepolarne.
Maščobe so estri - Za estre je značilna esterska skupina -COO-. Vir naravnih estrov je sadje, nahajajo se tudi v zelenjavi. Sintetične estre dodajajo cenenim brezalkoholnim pijačam, sladkarijam, da dosežejo želeni okus. Estrenje je reakcija alkohola in kisline, pri kateri se odcepi voda. Poimenovanje estrov: ime estra je sestavljeno iz dveh besed s končnicama -il in -oat . S prvo besedo imenujemo alkilno skupino, ki je vezana na kisikov atom estrske skupine, z drugo pa osnovno verigo ogljikovih atomov z estrsko funkcionalno skupino.
Poimenovanje estrov - Organsko spojino lahko predstavimo s strukturno, racionalno, molekulsko in skeletno formulo. Za nazorno ponazoritev lahko uporabimo kalotne in kroglične modele spojin. Najbolj je uporabna racionalna formula.
Preprosti ogljikovodiki - Adicija je reakcija za nenasičene ogljikovodike, torej alkene in alkine. Pri tej reakciji se na ogljikova atoma, ki sta povezana z dvojno ali s trojno vezjo, vežejo različne snovi. Poznamo različne vrste adicij: adicija vodika - hidrogeniranje, adicija halogena - halogeniranje, adicija vodikovega halogenida - hidrohalogeniranje, adicija vode - hidriranje.
Adicija - Nevtralizacija je reakcija med kislino in bazo, pri tem nastaneta nevtralna sol in voda. Pri reakciji etanojske kisline z bazo nastanejo soli etanoati ali acetati, pri reakciji metanojske kisline z bazo nastanejo metanoati ali formati.
Nevtralizacija karboksilnih kislin - Spojine, ki imajo enako molekulsko formulo in različno razporeditev atomov v molekuli, imenujemo izomeri. Verižni izomeri so spojine z enako molekulsko maso in različno verigo ogljikovih atomov. Verižni izomeri imajo tudi različne fizikalne lastnosti, npr. tališče, vrelišče itd. Položajni izomeri alkenov in alkinov se razlikujejo v položaju multiplih vezi.
Verižna in položajna izomerija - Adicija na alkine poteka podobno kot pri alkenih, ker pa imajo alkini trojno vez, poteka adicija v dveh stopnjah. Pri adiciji alkinov nastanejo alkeni in alkani.
Adicija na alkine - Alkini so nenasičeni ogljikovodiki, ki imajo vsaj eno trojno kovalentno vez v molekuli. Za poimenovanje alkinov uporabljamo končnico -in. Pri poimenovanju višjih alkenov navajamo položaj trojne vezi. Trojna vez lahko nastopa tudi med ogljiki, ki so vezani v obroč in jih imenujemo cikloalkini.
Alkini in cikloalkini - Alkeni so nenasičeni ogljikovodiki, ki imajo vsaj eno dvojno kovalentno vez v molekuli. Za poimenovanje alkenov uporabljamo končnico -en. Pri poimenovanju višjih alkenov navajamo položaj dvojne vezi. Poznamo tudi alkene z več dvojnimi vezmi. Alkeni z dvema dvojnima vezema so dieni. Alkeni s tremi dvojnimi vezmi so trieni. Dvojna vez se lahko pojavi tudi med ogljiki, ki so vezani v obroč in jih imenujemo cikloalkeni.
Alkeni in cikloalkeni - Alkani so nasičeni ogljikovodiki z enojnimi vezmi med ogljikovimi atomi. Splošna formula alkanov nam omogoča, da lahko izračunamo število drugih atomov v molekuli, če poznamo število ogljikovih atomov. Alkane poimenujemo po določenih pravilih.
Alkani - Ogljikovi atomi se povezujejo na različne načine. Delimo jih na nasičene, nenasičene, ciklične in aciklične.
Delitev ogljikovodikov - Za alkane je značilna reakcija, pri kateri se atom ali skupina atomov v spojini zamenja z drugim atomom ali skupino atomov. To reakcijo imenujemo substitucija. Z njo lahko v molekule alkanov uvajamo atome halogenov, zato to reakcijo imenujemo tudi halogeniranje alkanov. Pri halogeniranju alkana nastaneta halogenoalkan in vodikov halogenid. Reakcija poteka pri povišani temperaturi ali s pomočjo UV svetlobe.
Substitucija - Za alkene je značilna adicija. Adicija halogena na alken je halogeniranje. Adicija broma na alken je bromiranje. Reakcija poteka pri sobni temperaturi, brez segrevanja. Če alkanu in alkenu dodamo raztopino broma, poteče le reakcija broma z alkenom.
Adicija - bromiranje heksena - Polimer je makromolekula, velika molekula, ki nastane s povezovanjem velikega števila manjših molekul. Te manjše molekule imenujemo monomeri. Reakciji, pri kateri se veliko monomerov poveže v polimer, pravimo polimerizacija. Polimere po izvoru delimo na naravne in umetne.
Polimeri - Kisikove organske spojine so ene od najpomembnejših sestavin organizmov, so pomemben del naše prehrane in pomembne surovine za vrsto snovi. Posamezne skupine organskih spojin ločimo po funkcionalni skupini. Poznamo več skupin organskih spojin: alkohole, karboksilne kisline, estre, etre, aldehide in ketone.
Skupine organskih kisikovih spojin - V alkoholih s krajšo nepolarno verigo (enim, dvema ali tremi C-atomi) prevladujejo polarne lastnosti in zato so metanol, etanol in propanol v vodi topni. Daljša kot je nepolarna veriga v molekuli alkohola, bolj je molekula nepolarna. Višji alkoholi so zato v vodi netopni oz. slabo topni. Pri popolnem gorenju alkoholi reagirajo s kisikom in nastaneta ogljikov dioksid in vodna para. Reakcija je eksotermna. Z oksidacijo alkoholov lahko nastanejo druge skupine organskih spojin.
Lastnosti alkoholov - Mila so natrijeve ali kalijeve soli višjih maščobnih kislin. V milu so anioni kisline in natrijevi ali kalijevi kationi. Natrijeva mila so trša, kalijeva mehkejša in celo tekoča. Milo nastane pri segrevanju maščobe z natrijevim hidroksidom ali kalijevim hidroksidom. Reakcijo imenujemo bazična hidroliza maščobe, umiljenje ali saponifikacija.
Milo pridobivamo iz maščobe
- Ogljikovodiki so spojine ogljika in vodika in jih predstavljamo z različnimi vrstami formul.
Ogljikovodiki, formule organskih spojin - Ogljikovodike delimo na aciklične - ciklične, nasičene - nenasičene ter razvejane - nerazvejane.
Delitev ogljikovodikov - Alkani so ogljikovodiki, ki so nasičeni in aciklični. Verige so lahko razvejane ali nerazvejane. Pri poimenovanju imajo končnico -AN.
Alkani - Alkeni so ogljikovodiki, ki so aciklični in nenasičeni, ker vsebujejo vsaj eno dvojno vez. Pri poimenovanju imajo končnico -EN.
Alkeni in cikloalkeni - Izomerija je pojem, ko imajo spojine enako molekulsko formulo in različne ostale formule. Poznamo verižno in položajno izmomerijo.
Verižna in položajna izomerija - Pri gorenju ogljikovodiki reagirajo s kisikom iz zraka. Če je kisika dovolj, poteka popolno gorenje. Če pa ga ni dovolj, poteka nepopolno gorenje.
Gorenje ogljikovodikov - Substitucija ali zamenjava je kemijska reakcija, ki je značilna za nasičene ogljikovodike. Reakcije dodajanja ali adicije pa so značilne za nenasičene ogljikovodike.
Substitucija in adicija - Polimerizacija je reakcija, pri kateri iz večjega števila monomerov dobimo polimer.
Polimerizacija - Najpomembnejše organske kisikove spojine so alkoholi, aldehidi, ketoni, karboksilne kisline, etri, in estri.
Skupine organskih kisikovih spojin - Vsi alkoholi vsebujejo hidroksilno skupino (-OH). Ime alkohola pa sestavimo tako, da osnovnemu imenu ogljikovodika dodamo končnico -OL.
Poimenovanje alkoholov - Glede na to, na kateri ogljikov atom je vezana hidroksilna skupina, poznamo tri vrste alkoholov: primarne, sekundarne in terciarne.
Primarni, sekundarni in terciarni alkoholi - Aldehidi imajo aldehidno funkcionalno skupino (-CHO) in jim pri poimenovanju dodamo končnico -AL. Ketoni pa imajo ketonsko funkcionalno skupino (-CO-) in jim pri poimenovanju dodamo končnico -ON.
Poimenovanje aldehidov in ketonov - Karboksilne kisline so kisikove spojine, ki vsebujejo karboksilno funkcionalno skupino (-COOH). Poimenujemo jih tako, da osnovnemu imenu ogljikovodika dodamo končnico -ojska kislina.
Poimenovanje karboksilnih kislin in reakcija z vodo - Tako kot anorganske kisline lahko tudi organske karboksilne kisline reagirajo z bazo, pri čemer nastaneta sol in voda.
Nevtralizacija karboksilnih kislin - Estri nastanejo pri reakciji med alkoholom in karboksilno kislino. Maščobe pa med alkoholom glicerolom in tremi karboksilnimi kislinami.
Estri in maščobe - Mila so soli maščobnih soli, ki vsebujejo od 12 do 18 atomov ogljika. Nastanejo pri reakciji med maščobo in kalijevim ali natrijevim hidroksidom.
Milo pridobivamo iz maščobe - Glavni vir naše energije so ogljikovi hidrati. Delimo jih na mono-, oligo- in polisaharide.
Ogljikovi hidrati, monosaharidi, oligosaharidi in polisaharidi - Poliestri so polimeri, ki vsebujejo ponavljajočo se estrsko funkcionalno skupino.
Poliestri - Najpomembnejše dušikove organske spojine so aminokisline, ki se povezujejo v beljakovine. Aminokisline imajo dve funkcionalni skupini: aminsko in karboksilno.
Dušikove organske spojine, aminokisline in aminoskupina - Beljakovine so naravni polimeri iz večjega števila aminokislin, ki so med seboj povezane s peptidnimi vezmi. Delimo jih glede na sestavo ter obliko.
Peptidi, beljakovine - Beljakovine vsebujejo peptidno vez, ki jo dokazujemo z biuretsko reakcijo. Koagulirajo ob povišani temperaturi, dodatku raztopine težke kovine, vodne raztopine kisline ali baze.
Lastnosti in dokaz beljakovin - Poliamidi so polimeri, v katerih so monomerne enote povezane z amidno/peptidno vezjo.
Poliamidi - Molska masa je masa enega mola snovi in jo označimo z M, ima enoto g/mol. Množina snovi pa je definirana z razmerjem med maso snovi in njeno molsko maso.
Molska masa in množina snovi - Kontrolka zajema snov o ogljikovodikih in kemijskem računanju.
Kontrolka 1 - Kontrolka zajema snov poglavij o kemijskih reakcijah, elementih v periodnem sistemu ter kislinah, bazah in soleh.
Kontrolka 2
- Električni tok je usmerjeno gibanje električnega naboja. Električni tok teče samo po sklenjenem električnem krogu.
Električni tok in električni krog - Vezje, kjer sta s prevodnikom direktno povezana oba priključka vira električne napetosti, imenujemo kratek stik. Toplotni, svetlobni, magnetni, kemijski učinek električnega toka.
Kratek stik, varovalka, električni tok - Električna napetost je sposobnost električnega vira, da poganja električni tok. Poznamo dve vrsti napetosti oziroma generatorjev.
Električna napetost - Električni tok, ki teče po vezju, je premo sorazmeren z električno napetostjo vira. Ohmov zakon.
Ohmon zakon - Tok skozi zaporedno vezane porabnike je enak. Padec napetosti na vzporedno vezanih porabnikih je enak napetosti vira.
Zaporedna in vzporedna vezava - Električno delo, ki ga prejme porabnik, je premosorazmerno z električno napetostjo, električnim tokom in časom delovanja. Električna moč je količnik električnega dela in časa, v katerem naprava to delo opravi.
Električno delo in moč - Magnet na nekatere predmete deluje s silo na daljavo. Vsak magnet ima dva pola. Sila je lahko privlačna ali odbojna. Delovanje kompasa.
Magnetna sila - Pot lahko izračunamo kot ploščino trikotnika. Računanje poti, kadar je pospešek znan in začetna ali končna hitrost nista enaki nič.
Pot pri enakomerno pospešenem gibanju - Če je rezultanta sil, ki delujejo na telo, nič, spremembe hitrosti ni. Če pa rezultanta sil ni nič, se hitrost spreminja in telo se giblje pospešeno.
Drugi Newtonov zakon - Vse stvari padajo pospešeno s stalnim pospeškom. Obhod, frekvenca, centripetalna sila.
Padanje in enakomerno kroženje - Glavni vir energije na zemlji je sonce. Viri so neobnovljivi ali obnovljivi.
Energijski viri in varčna raba energije - Delo in delo sile, ki ni vzporedna s smerjo gibanja. Enota za delo je Newtonmeter ali Joule.
Delo - Vsako gibajoče se telo z neko maso ima kinetično energijo. Sprememba kinetične energije je enaka opravljenemu delu.
Kinetična energija - Potencialna energija (Wp) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege. Vsem predmetom, ki se dvigajo, se potencialna energija povečuje. Ko se telo spušča, se mu potencialna energija zaradi spremembe višine zmanjšuje.
Potencialna energija - Telesu se spremenita kinetična in potencialna energija za toliko, kolikor dela telo izmenja z okolico.
Izrek o Wk in Wp - Pri raztezanju, stiskanju, upogibanju ali zvijanju se prožnemu telesu poveča prožnostna energija.
Prožnostna energija - Moč je količnik dela in časa. Enota dobi ime po Jamesu Wattu.
Moč - Snovi se v naravi pojavijo v treh stanjih. Trdine, kapljevine, plini. Osnovni delec snovi je atom, več atomov skupaj so molekule.
Lastnosti snovi - Kaj je temperatura, kaj nam pove, kakšno vlogo ima v fizikalnih procesih?
Temperatura - Toplota je način prenosa energije brez dela. Notranja energija se torej spremeni zaradi prejetega ali oddanega dela ter prejete ali oddane toplote.
Wn, Q in Pq - Energijski zakon pravi, da je sprememba energije določenega sistema enaka vsoti dela in toplote, ki ju izmenja z okolico.
Energijski zakon - Električna sila deluje na daljavo. Naelektrena telesa so tudi nabita telesa. Eletrično nevtralna pa so nenaelektrena telesa - električne sile ne delujejo.
Električni naboj in sila
- Vaje iz enakomerno pospešenega gibanja.
Enakomerno pospešeno gibanje - Izračunajmo pot pri enakomerno pospešenem gibanju.
Pot pri enakomernem pospešenem gibanju - Rešimo vaje, ki vključujejo II. Newtonov zakon.
Zveza med maso, silo in pospeškom - Računanje dela pri fiziki.
Delo - Vsako telo z neko hitrostjo ima kinetično energijo.
Kinetična energija - Vaje iz potencialne energije.
Potencialna energija - Vaje za računanje moči.
Moč - Vaje za računanje prožnostne energije.
Prožnostna energija - Vaje iz računanja kinetične in potencialne energije.
Izrek: kinetična in potencialna energija - Računanje specifične toplote.
Toplota in notranja energija - Računanje spremembe energije telesa.
Energijski zakon - Računanje hitrosti, časa in višine pri prostem padu in kroženju.
Prosti pad in kroženje - Ohmov zakon in kako ga izračunamo.
Ohmov zakon - Računanje upora in električnega toka v zaporedni in vzporedni vezavi.
Zaporedna in vzporedna vezava - Izračunajmo električno delo.
Električno delo in moč - Preverite, koliko ste se naučili o pospešku, prostem padu, kroženju, delu, moči in II. Newtonovem zakonu.
Kontrolka 1 - Preverite, koliko ste se naučili o energijah, toploti in elektriki.
Kontrolka 2
- Organizmi se spreminjajo zaradi prilagajanja svojemu okolju. Nove lastnosti, ki jih pridobijo, se lahko razvijejo iz že prej razvitih lastnosti ali pa pridobijo popolnoma novo lastnost, ki je značilna za nesorodne organizme v podobnem okolju.
Prilagoditev organizmov - Charles Darwin je na potovanju z ladjo Beagle zbiral material, s katerim je kasneje obrazložil in podprl svojo teorijo o nastanku vrst oz., kot ji rečemo danes, teorijo o evoluciji.
Evolucija - Charles Darwin - Gensko spremenjeni organizmi so organizmi, v katere smo namerno vstavili gen za željeno lastnost. Uporabljajo se predvsem za povečano proizvodnjo krme.
Biotehnologija - Gensko spremenjeni organizmi - Osnove dedovanja je odkril Gregor Mendel, ki je ugotovil osnovne zakonitosti dedovanja. Lastnosti se lahko dedujejo na različne načine, glede na vrsto alelov. Poznamo dominantne, recesivne, intermediarne in kodominantne alele.
Dedovanje - Vrste dedovanja - Celice se lahko delijo na dva načina, z mitozo ali mejozo. Pri mitozi nastanejo enake celice, pri mejozi pa se celice med seboj razlikujejo.
Dedovanje - Vloga celične delitve - Človeške telesne celice vsebujejo 46 kromosomov, ki so razporejeni v pare. Polovico kromosomov smo dobili od mame in polovico od očeta, zato so v obeh kromosomih v paru zapisane vse vrste lastnosti.
Dedovanje-Lastnosti DNA - Molekulo DNK je prvi izoliral Friedrich Miescher. Njeno strukturo pa sta opisala Francis Crick in James Watson s pomočjo Rosalind Franklin in Maurica Wilkinsona.
Dedovanje - Odkritje DNA in zgradba - Kemijska sestava Zemlje se močno razlikuje od kemijske sestave organizmov. Glavni kemijski elementi, ki gradijo organizme, so ogljik, kisik, dušik in vodik. Glavni elementi, ki gradijo Zemljo, pa so kisik, silicij in aluminij.
Kemijska sestava okolja - Rodovnik je shematski prikaz posameznikovih prednikov. Iz rodovnikov lahko razberemo, kako se posamezne lastnosti (predvsem bolezni) dedujejo.
Dedovanje - Rodovniki in kromosomske analize - V populacijah se organizmi razlikujejo, ker jim to omogoča lažjo prilagoditev na spremembe v okolju. Preživetje le najbolj prilagojenih osebkov imenujemo naravni izbor.
Delovanje evolucije - V organizmih potekajo dve vrsti kemijskih reakcij: izgradnja in razgradnja. Potek teh reakcij omogočajo encimi.
Kemijske reakcije v organizmih - Zemlja je nastala pred približno 4,6 milijarde let. Pred 3,5 milijarde let so nastali prvi organizmi, ki so se med procesom evolucije razvili v organizme, ki na Zemlji živijo danes.
Evolucija - Nastanek Zemlje in življenja - Vrste, ki danes živijo na Zemlji, se razvijajo že 3,5 milijarde let. K spreminjanju organizmov in razvoju novih vrst so botrovale predvsem spremembe v okolju.
Evolucija - Razvoj organizmov - Človek na različne načine vpliva na naravo. To je nevarno predvsem zaradi hitrih sprememb, na katere se organizmi ne morejo prilagoditi.
Človekov vpliv na naravo - Države se z različnimi tehnikami borijo za ohranjanje narave, delov naravnih območij ali posamezne vrste.
Ohranjanje narave - V ekosistemih med organizmi prihaja do interakcij, pri katerih imajo lahko posamezniki korist ali škodo. Tako poznamo več različnih medvrstnih odnosov.
Odnosi med organizmi - Ekosistemi so območja, v katerih se združujeta živa in neživa narava. Več ekosistemov, ki se nahajajo na enaki geografski širini, pa uvrščamo v skupne biome.
Ekosistem in biomi - Biodiverziteta je raznolikost organizmov in njihovega življenjskega okolja na določenem območju. Območja z veliko biotsko pestrostjo imenujemo tudi vroče točke.
Biodiverziteta - V znanstvenem svetu veljajo pravila za poimenovanje organizmov, ki jih je določil Carl Linne. Vrste v vseh državah sveta poimenujemo v latinskem jeziku s točno določenimi pravili.
Poimenovanje in razvrščanje - Sistematika je disciplina, ki se ukvarja z razvrščanjem organizmov v sistem. Danes organizme v sistem uvrščamo glede na to, kako so si sorodni.
Evolucijsko drevo življenja - Človek se je razvil iz skupnega prednika vseh primatov, danes so mu najbolj sorodni šimpanz, orangutan, gorila in gibon. Od skupnega prednika človeka in šimpanza je do danes živelo veliko število prednikov današnjega človeka.
Evolucija človeka - Organizmi, ki niso prilagojeni nekemu okolju, izumrejo. Nekateri organizmi se uspejo v določenem okolju prilagoditi tako, da se spremenijo in nastanejo nove vrste. Vrste, ki so že izumrle, odkrivamo v obliki fosilov.
Nastanek vrst - Kloniranje je postopek, pri katerem dobimo genetsko enak osebek. V naravi se kloni pojavljajo z nespolnim razmnoževanjem. Človek lahko s pomočjo biotehnoloških metod klone ustvari tudi umetno.
Biotehnologija - Kloniranje - Biotehnologija je interdisciplinarna veda, ki združuje znanje biologije, kemije in tehnike. Njena znanja uporabljamo v industriji, kmetijstvu, medicini, veterini in pri varstvu okolja.
Uporaba biotehnologije - Okolje na organizme vpliva tako, da vpliva na njihovo izražanje genov, zato dva genetsko enaka osebka po videzu nikoli nista popolnoma identična. Vrst, katerih osebki bi bili genetsko enaki, je zelo malo, ker se večina organizmov razmnožuje spolno, pri čemer nastanejo genetsko različni potomci.
Dedovanje - Pomen razmnoževanja in vpliv okolja - Znanstveno raziskovanje temelji na zbiranju opazljivih, empiričnih in merljivih dokazov. Ključni element znanstvenega raziskovanja je poskus.
Biologija kot znanstvena veda
- Odkar se je kmetijstvo moderniziralo in mehaniziralo, je delež zaposlenih v kmetijstvu vse manjši. Danes je kljub temu samooskrba in pridelava lastne hrane trend in del zdravega sloga življenja. Oglejmo si značilnosti kmetijstva v Sloveniji.
Slovenija: kmetijstvo - Okolje definira človeka, pravijo. Za življenje je okolje zelo pomembno - narava, kulturna dediščina, zanimivosti … Ljudje moramo znati sobivati z naravo, saj je narava tista, ki nam omogoča življenje. Pogljejmo si, kako je s tem v naši državi.
Slovenija: človek in okolje - Tokrat spoznamo nastanek površja Slovenije, njene fizično-geografske enote in kamnine.
Slovenija: nastanek površja in kamnine - Spoznamo značilnosti podnebja v Sloveniji. Preden klikneš na filmček, zapri oči ter razmisli ter ugibaj, kakšno podnebje je značilno za Slovenijo … Si pripravljen/a?
Slovenija: podnebje - Slovenija se je v preteklosti iz izrazito kmetijske države spremenila v industrijsko - ta doba je nastopila v času pridobitve železniške povezave Dunaj-Trst.
Slovenija: gospodarstvo 1. del - Iz industrijske in pretežno kmetijske države se je Slovenija do danes precej modernizirala. Še danes se trudi razvijati in konkurirati na svetovnem trgu gospodarstva. Kako nam uspeva, pa si poglejmo skupaj.
Slovenija: gospodarstvo 2. del - Spoznamo osnovne značilnosti Slovenije: njeno lego v Evropi in svetu, njene meje, vlogo Slovenije v EU, njeno prebivalstvo. Tako, da jo boš lahko predstavil/a tudi kakšnemu prijatelju ali prijateljici iz tujine.
Slovenija: lega in prebivalstvo - Slovenija po gozdnatosti sodi na 4. mesto v Evropi. Raznoliko površje in stiki štirih različnih reliefnih enot (kraški, alpski, obpanonski in obmediteranski svet) vplivajo na raznovrstno biotsko pestrost Slovenije.
Slovenija: rastlinstvo in živalstvo - Promet je dejavnost, ki skrbi za prevoz ljudi in tovora. V Sloveniji ljudi in tovor prevažamo preko cestnega, letalskega, vodnega in železniškega prometa. Razlikujemo tudi med javnimi in zasebnimi prevozi ter prevoznimi sredstvi.
Slovenija: promet - Za Slovenijo je značilen raznolik relief, s tem tudi videz pokrajine in njena biodiverziteta. Njeno površje je ledeniško, kraško, rečno in obalno preoblikovano. Podobne naravnogeografske značilnosti kot so relief in podnebje, so združene v pokrajine.
Slovenija: pokrajine Slovenije - splošno - Alpske pokrajine Slovenije obsegajo najvišje nadmorske višine. Pod ta tip pokrajin sodijo Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke. Površje je razgibano in ledeniško preoblikovano.
Slovenija: alpske pokrajine - naravnogeografske značilnosti - Vodnate reke, podnebje in relief so dejavniki, ki so vplivali na značilnosti prilagoditev človeka na alpski svet. Za ta svet je značilno pašništvo, danes tudi dobro razvit turizem, hiše z ostrimi vrhovi … Še več pa izveš v posnetku!
Slovenija: alpske pokrajine - družbenogeografske značilnosti - Svet in površje Predalpske Slovenije sestavljajo hribovja, kotline in doline. Tu je poselitev prebivalstva najgostejša - najbolj poseljena je Ljubljanska kotlina. Prevladuje zmerno-celinsko podnebje, površje pa so oblikovale predvsem reke.
Slovenija: predalpske pokrajine Slovenije - naravnogeografske značilnosti - Če si si ogledal posnetek naravnogeografskih značilnosti Slovenije Predalpskega sveta, potem že veš, da so naravni pogoji za življenje ter lega precej ugodni za življenje v teh krajih. Ljubljana je del Predalpske pokrajine, ki je hkrati prestolnica Slovenije.
Slovenija: predalpske pokrajine - družbenogeografske značilnosti - Veliko Slovenije prekrivajo sedimentne kamnine, predvsem apnenec in dolomit. Ta kamnita podlaga je vzrok za nastanek tako zanimivega kraškega sveta.
Slovenija: dinarskokraške pokrajine - naravnogeografske značilnosti - Na podnebje Dinarskokraške Slovenije vplivajo lega v zmerno toplem pasu, oddaljenost od morja in relief. Glede na značilnosti je za ta del Slovenije značilno zmerno celinsko podnebje z velikimi temperaturnimi razlikami med letom.
Slovenija: dinarskokraške pokrajine - družbenogeografske značilnosti - Slovenija je priljubljena destinacija za mnoge turiste tudi zaradi obsredozemskega podnebja in površja. Za ta del sveta so značilne flišne in apnenčaste pokrajine, ki jih je preoblikoval kraški in obalni relief.
Slovenija: obsredozemske pokrajine Slovenije - naravnogeografske značilnosti - Za obsredozemske pokrajine so glavne gospodarske dejavnosti turizem, kmetijstvo in promet. Ena izmed znanih dejavnosti je tudi solinarstvo, pomembno gospodarsko in prometno vlogo pa ima luka Koper.
Slovenija: obsredozemske pokrajine Slovenije - družbenogeografske značilnosti - Obpanonske pokrajine pokrivajo vzhodni in severovzhodni del Slovenije. Površje se odpira proti Panonski nižini. Gre za najbolj kmetijski del Slovenije, ki ga sestavljajo posamezne ravnine in gričevja.
Obpanonske pokrajine Slovenije: naravnogeografske značilnosti - Že na prvi pogled lahko ugotovimo, da gospodarstvo obpanonskega sveta temelji na kmetijstvu. To je posledica rodovitnih kmetijskih površin. V novejšem času se ta del Slovenije usmerja predvsem v turistične dejavnosti. Zagotovo poznaš priljubljeno sladico prekmursko gibanico?
Obpanonske pokrajine Slovenije: družbenogeografske značilnosti
- Gospodarski položaj posameznih delov kraljevine SHS je bil zelo različen. Deli, ki so bili prej pod Avstro-Ogrsko, so bili gospodarsko razvitejši od preostalih delov kraljevine SHS. Medvojno obdobje je bilo čas velikega napredka na kulturnem, umetniškem in arhitekturnem področju.
Gospodarstvo in življenje v Kraljevini SHS - Večina Slovencev je ob izbruhu prve svetovne vojne živela pod oblastjo Avstro-Ogrske, zato so v vojno vstopili na strani centralnih sil. Slovenski fantje so se bojevali na vzhodni fronti, na Balkanu in na avstrijsko-italijanski fronti.
Slovenci v 1. svetovni vojni - Prva svetovna vojna je zahtevala 20 milijonov mrtvih, ogromno ranjenih, opustošenje in razsulo gospodarstvo. Sesuli so se štirje veliki imperiji: avstro-ogrski, nemški, ruski in turški. Na njihovih razvalinah so nastale nove države, dele njihovih ozemelj so dobile države zmagovalke.
Prva svetovna vojna - konec in pariška konferenca - Rusija je bila zaostala država, za katero so Nemci pred vojno verjeli, da se ne bo mogla hitro vključiti v vojno. Z ogromnimi človeškimi žrtvami je Rusija upravičila zaupanje antantnih sil. Vendar pa so težke razmere na fronti in v zaledju povzročile nezadovoljstvo ter pripeljale do prve socialistične revolucije na svetu.
Oktobrska revolucija - Prva svetovna vojna ni bila presenečenje, saj so nasprotja med državami že dolgo časa naraščala. Nemčija in Velika Britanija sta bili tekmici na morju. Srbija in Avstro-Ogrska sta bili tekmici na Balkanu. Rusija je podpirala težnje Srbov po osamosvojitvi Južnih Slovanov. Balkan so poimenovali sod smodnika.
1. svetovna vojna - vzroki in začetek - Prva svetovna vojna je bila totalna vojna. To pomeni, da je bilo vse življenje in delo podrejeno vojnim zahtevam. Vlada je prevzela nadzor nad gospodarstvom, ki je bilo prilagojeno vojnim razmeram in potrebam.
Življenje v zaledju - V času velike vojne in po njej je delovalo veliko znanih osebnosti, ki so pustili pečat na različnih področjih: moda, znanost, politika, film in slikarstvo.
Znane osebnosti po 1. svetovni vojni - 11. 11. 1918 je bilo konec velike vojne. Centralne sile so se zlomile. Da bi vzpostavili red, so predstavniki antante začeli z mirovno konferenco, ki je bila leta 1919 v Parizu.
Pariška mirovna pogodba - 29. 10. 1018 je nastala država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki pa ni bila mednarodno priznana. Povezala se je s Kraljevino Srbijo in 1. 12. 1918 je nastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Nastanek države in Kraljevine SHS - Pozicijsko bojevanje je bila ena od glavnih značilnosti prve svetovne vojne. Prva svetovna vojna je bila velika prelomnica tudi glede načina vojskovanja. To je bil spopad, v katerem so prvič uporabili številna nova uničevalna orožja, od bojnih strupov do letal.
Bojevanje - Usoda slovenskih meja se je odločala med vojno z londonskim sporazumom leta 1915, po vojni pa na pariški mirovni konferenci. Novembra 1918 je poveljstvo vojaških sil Države SHS na severni meji prevzel Rudolf Maister.
Kraljevina SHS - vprašanje meja - Zaradi težkih bremen versajske pogodbe je v Nemčiji po prvi svetovni vojni vladalo veliko nezadovoljstvo. Zaradi nemoči vladajočih strank so se ljudje vedno bolj obračali k nacistični stranki, ki jo je od 1920 vodil Adolf Hitler.
Nacizem - Do začetka 20. stoletja je postala Japonska vojaška, politična in gospodarska velesila.
Svet med vojnama - azijski voditelji - Slovensko politiko so krojili trije politični tabori: katoliški, liberalni in delavski. Obdobje od sprejetja vidovdanske ustave do leta 1912 se imenuje obdobje parlamentarizma, ki je bilo politično zelo pestro in napeto.
Kraljevina SHS - ureditev države - Totalitarni režimi so politični sistemi, ki se pojavijo po prvi svetovni vojni. Totalitarni režimi se pojavijo v Italiji (fašizem), Nemčiji (nacizem) in v Sovjetski zvezi (stalinizem).
Totalitarni režimi - Druga svetovna vojna se je začela z nemškim napadom na Poljsko 1. 9. 1939. Ob napadu so Nemci uporabili novo taktiko, imenovano bliskovita vojna (blitzkrieg).
2. svetovna vojna - uvod - ZDA so že od začetka vojne zaveznikom pomagale pri oboroževanju in jih denarno podpirale. A čeprav so nemške podmornice napadle ameriške bojne ladje, se ZDA še niso odločile za vstop v vojno.
2. svetovna vojna - ZDA vstopijo v vojno - 22. 6. 1941 so Nemci napadli Sovjetsko zvezo. Operacija se je imenovala Barbarossa.
2. svetovna vojna - napad na Sovjetsko zvezo - Nacisti so že pred izbruhom vojne spodbujali antisemitizem, kar je preraslo v splošno sovraštvo do Judov. Leta 1942 so nacisti sprejeli načrt o dokončni rešitvi judovskega vprašanja, s katerim so nameravali Jude uničiti.
2. svetovna vojna - holokavst - Konference ali sestanki voditeljev ZDA, Sovjetske zveze in Velike Britanije so potekali med letoma 1943 in 1945. Njihov namen je bil dogovor o končanju vojne in povojni ureditvi Evrope.
2. svetovna vojna - veliki trije in konference - 6. 4. 1941 je Hitler napadel Jugoslavijo. Slabo pripravljena jugoslovanska vojska je hitro kapitulirala.
2. svetovna vojna - napad na Jugoslavijo - Med drugo svetovno vojno se je na Slovenskem vnela državljanska vojna med partizani in domobranci.
2. svetovna vojna - državljanska vojna in ljudska oblast - Leto 1942 je v vojni prineslo obrat, saj so zavezniki začeli premagovati okupatorsko vojsko. Na teheranski konferenci so se veliki trije dogovorili, da bodo odprli fronto v Franciji, z namenom osvoboditi Evropo in ji prinesti mir.
2. svetovna vojna - konec vojne - Posledice druge svetovne vojne so bile katastrofalne: veliko mrtvih, ranjenih in razseljenih ljudi. V povojnih letih je v Evropi vladala lakota in pomanjkanje potrebščin, širile so se bolezni.
Svet po 2. svetovni vojni - posledice - Do nasprotij med ZDA in SZ je po 2. svetovni vojni prišlo predvsem zaradi različnih političnih sistemov in želje obeh po prevladi v Evropi in svetu. Obdobje po 2. svetovni vojni imenujemo hladna vojna.
Svet po 2. svetovni vojni - hladna vojna - Zaradi hladne vojne so nastala krizna žarišča po svetu, kjer sta SZ in ZDA merili moči in skušali širiti svoj vpliv.
Svet po 2. svetovni vojni - posledice hladne vojne - Po drugi svetovni vojni so se v evropskih kolonijah Azije in Afrike pojavila osvobodilna gibanja, ki so pregnala kolonizatorje in ustanovila lastne države. Ta proces imenujemo tudi dekolonizacija.
Svet po 2. svetovni vojni - dekolonizacija - Socialistično gospodarstvo je v vzhodnih državah kmalu zašlo v krizo. Proizvodnja v podjetjih je upadala. Socialistično gospodarstvo ni bilo konkurenčno kapitalističnemu. Vedno bolj je izgubljalo bitko in nazadnje propadlo.
Svet po 2. svetovni vojni - propad socializma - Razvoj tehnike in znanosti je v 20. stoletju spremenil način vsakdanjega življenja ljudi, pa tudi delo v službi.
Svet po 2. svetovni vojni - napredek znanosti in tehnologije v svetu - Glasba, ki sta jo predvajala radio in televizija v 60. in 70. letih, je imela velik vpliv na mlade. Rodil se je rock’n’roll in z njim nova generacija mladih.
Svet po 2. svetovni vojni - 60ta in 70ta leta - Povojna Jugoslavija je obdržala enako narodno raznolikost, kot jo je imela pred vojno. Povojna Jugoslavija je leta 1946 dobila prvo ustavo in novo ime: Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ). Leta 1963 se je preimenovala v SFRJ.
Slovenci po 2. svetovni vojni - nastanek SFRJ - OF je že med 2. svetovno vojno okrepila položaj komunistov. OF je Slovencem obljubljala bolj pravično družbeno ureditev po osvoboditvi. Cilj njenega delovanja je bil prevzem oblasti po vojni.
Slovenci po 2. svetovni vojni - prevzem oblasti - Leta 1947 so Italija in zavezniki, med njimi tudi Jugoslavija, podpisali mirovno pogodbo, s katero je večina cone Julijske krajine A pripadla Italiji, cona B pa Jugoslaviji.
Slovenci po drugi svetovni vojni - tujega nočemo, svojega ne damo - V Jugoslaviji je oblast izvedla kar nekaj reform: patriotično nacionalizacijo, agrarno reformo in kolektivizacijo.
Slovenci po drugi svetovni vojni - reforme v SFRJ - Po Titovi smrti leta 1980 je Jugoslavija tonila v vse hujšo gospodarsko, družbeno in politično krizo. Zelo so se zaostrila nacionalna nasprotja med republikami.
Slovenci po drugi svetovni vojni: razpad Jugoslavije - Leta 1990 so bile v Sloveniji prve demokratične volitve. Na prvih večstrankarskih volitvah po drugi svetovni vojni so zmagale opozicijske stranke, združene v koaliciji Demos, ki je oblikovala vlado in začela priprave na osamosvojitev Slovenije.
Slovenci po drugi svetovni vojni - Rojstvo nove države
