Zgodovina - 9. razred - Nastanek države in Kraljevine SHS | VOYO

Gospodarski položaj posameznih delov kraljevine SHS je bil zelo različen. Deli, ki so bili prej pod Avstro-Ogrsko, so bili gospodarsko razvitejši od preostalih delov kraljevine SHS. Medvojno obdobje je bilo čas velikega napredka na kulturnem, umetniškem in arhitekturnem področju.

Večina Slovencev je ob izbruhu prve svetovne vojne živela pod oblastjo Avstro-Ogrske, zato so v vojno vstopili na strani centralnih sil. Slovenski fantje so se bojevali na vzhodni fronti, na Balkanu in na avstrijsko-italijanski fronti.

Prva svetovna vojna je zahtevala 20 milijonov mrtvih, ogromno ranjenih, opustošenje in razsulo gospodarstvo. Sesuli so se štirje veliki imperiji: avstro-ogrski, nemški, ruski in turški. Na njihovih razvalinah so nastale nove države, dele njihovih ozemelj so dobile države zmagovalke.

Rusija je bila zaostala država, za katero so Nemci pred vojno verjeli, da se ne bo mogla hitro vključiti v vojno. Z ogromnimi človeškimi žrtvami je Rusija upravičila zaupanje antantnih sil. Vendar pa so težke razmere na fronti in v zaledju povzročile nezadovoljstvo ter pripeljale do prve socialistične revolucije na svetu.

Prva svetovna vojna ni bila presenečenje, saj so nasprotja med državami že dolgo časa naraščala. Nemčija in Velika Britanija sta bili tekmici na morju. Srbija in Avstro-Ogrska sta bili tekmici na Balkanu. Rusija je podpirala težnje Srbov po osamosvojitvi Južnih Slovanov. Balkan so poimenovali sod smodnika.

Prva svetovna vojna je bila totalna vojna. To pomeni, da je bilo vse življenje in delo podrejeno vojnim zahtevam. Vlada je prevzela nadzor nad gospodarstvom, ki je bilo prilagojeno vojnim razmeram in potrebam.

V času velike vojne in po njej je delovalo veliko znanih osebnosti, ki so pustili pečat na različnih področjih: moda, znanost, politika, film in slikarstvo.

11. 11. 1918 je bilo konec velike vojne. Centralne sile so se zlomile. Da bi vzpostavili red, so predstavniki antante začeli z mirovno konferenco, ki je bila leta 1919 v Parizu.

29. 10. 1018 je nastala država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki pa ni bila mednarodno priznana. Povezala se je s Kraljevino Srbijo in 1. 12. 1918 je nastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Pozicijsko bojevanje je bila ena od glavnih značilnosti prve svetovne vojne. Prva svetovna vojna je bila velika prelomnica tudi glede načina vojskovanja. To je bil spopad, v katerem so prvič uporabili številna nova uničevalna orožja, od bojnih strupov do letal.

Usoda slovenskih meja se je odločala med vojno z londonskim sporazumom leta 1915, po vojni pa na pariški mirovni konferenci. Novembra 1918 je poveljstvo vojaških sil Države SHS na severni meji prevzel Rudolf Maister.

Zaradi težkih bremen versajske pogodbe je v Nemčiji po prvi svetovni vojni vladalo veliko nezadovoljstvo. Zaradi nemoči vladajočih strank so se ljudje vedno bolj obračali k nacistični stranki, ki jo je od 1920 vodil Adolf Hitler.

Do začetka 20. stoletja je postala Japonska vojaška, politična in gospodarska velesila.

Slovensko politiko so krojili trije politični tabori: katoliški, liberalni in delavski. Obdobje od sprejetja vidovdanske ustave do leta 1912 se imenuje obdobje parlamentarizma, ki je bilo politično zelo pestro in napeto.

Totalitarni režimi so politični sistemi, ki se pojavijo po prvi svetovni vojni. Totalitarni režimi se pojavijo v Italiji (fašizem), Nemčiji (nacizem) in v Sovjetski zvezi (stalinizem).

Druga svetovna vojna se je začela z nemškim napadom na Poljsko 1. 9. 1939. Ob napadu so Nemci uporabili novo taktiko, imenovano bliskovita vojna (blitzkrieg).

ZDA so že od začetka vojne zaveznikom pomagale pri oboroževanju in jih denarno podpirale. A čeprav so nemške podmornice napadle ameriške bojne ladje, se ZDA še niso odločile za vstop v vojno.

22. 6. 1941 so Nemci napadli Sovjetsko zvezo. Operacija se je imenovala Barbarossa.

Nacisti so že pred izbruhom vojne spodbujali antisemitizem, kar je preraslo v splošno sovraštvo do Judov. Leta 1942 so nacisti sprejeli načrt o dokončni rešitvi judovskega vprašanja, s katerim so nameravali Jude uničiti.

Konference ali sestanki voditeljev ZDA, Sovjetske zveze in Velike Britanije so potekali med letoma 1943 in 1945. Njihov namen je bil dogovor o končanju vojne in povojni ureditvi Evrope.

6. 4. 1941 je Hitler napadel Jugoslavijo. Slabo pripravljena jugoslovanska vojska je hitro kapitulirala.

Med drugo svetovno vojno se je na Slovenskem vnela državljanska vojna med partizani in domobranci.

Leto 1942 je v vojni prineslo obrat, saj so zavezniki začeli premagovati okupatorsko vojsko. Na teheranski konferenci so se veliki trije dogovorili, da bodo odprli fronto v Franciji, z namenom osvoboditi Evropo in ji prinesti mir.

Posledice druge svetovne vojne so bile katastrofalne: veliko mrtvih, ranjenih in razseljenih ljudi. V povojnih letih je v Evropi vladala lakota in pomanjkanje potrebščin, širile so se bolezni.

Do nasprotij med ZDA in SZ je po 2. svetovni vojni prišlo predvsem zaradi različnih političnih sistemov in želje obeh po prevladi v Evropi in svetu. Obdobje po 2. svetovni vojni imenujemo hladna vojna.

Zaradi hladne vojne so nastala krizna žarišča po svetu, kjer sta SZ in ZDA merili moči in skušali širiti svoj vpliv.

Po drugi svetovni vojni so se v evropskih kolonijah Azije in Afrike pojavila osvobodilna gibanja, ki so pregnala kolonizatorje in ustanovila lastne države. Ta proces imenujemo tudi dekolonizacija.

Socialistično gospodarstvo je v vzhodnih državah kmalu zašlo v krizo. Proizvodnja v podjetjih je upadala. Socialistično gospodarstvo ni bilo konkurenčno kapitalističnemu. Vedno bolj je izgubljalo bitko in nazadnje propadlo.

Razvoj tehnike in znanosti je v 20. stoletju spremenil način vsakdanjega življenja ljudi, pa tudi delo v službi.

Glasba, ki sta jo predvajala radio in televizija v 60. in 70. letih, je imela velik vpliv na mlade. Rodil se je rock’n’roll in z njim nova generacija mladih.

Povojna Jugoslavija je obdržala enako narodno raznolikost, kot jo je imela pred vojno. Povojna Jugoslavija je leta 1946 dobila prvo ustavo in novo ime: Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ). Leta 1963 se je preimenovala v SFRJ.

OF je že med 2. svetovno vojno okrepila položaj komunistov. OF je Slovencem obljubljala bolj pravično družbeno ureditev po osvoboditvi. Cilj njenega delovanja je bil prevzem oblasti po vojni.

Leta 1947 so Italija in zavezniki, med njimi tudi Jugoslavija, podpisali mirovno pogodbo, s katero je večina cone Julijske krajine A pripadla Italiji, cona B pa Jugoslaviji.

V Jugoslaviji je oblast izvedla kar nekaj reform: patriotično nacionalizacijo, agrarno reformo in kolektivizacijo.

Po Titovi smrti leta 1980 je Jugoslavija tonila v vse hujšo gospodarsko, družbeno in politično krizo. Zelo so se zaostrila nacionalna nasprotja med republikami.

Leta 1990 so bile v Sloveniji prve demokratične volitve. Na prvih večstrankarskih volitvah po drugi svetovni vojni so zmagale opozicijske stranke, združene v koaliciji Demos, ki je oblikovala vlado in začela priprave na osamosvojitev Slovenije.