Vaje - 8. Kemija - Raztopina, topnost in masni delež | VOYO

Snovi delimo na čiste snovi in zmesi. Med čiste snovi spadajo elementi, ki jih najdemo v periodnem sistemu elementov, in spojine.

Snovi so v različnih agregatnih stanjih. Lahko so v trdnem, tekočem ali plinastem. Prav tako se razporeditev in gibanje delcev v teh treh stanjih razlikuje. Snovi lahko prehajajo iz enega v drugo agregatno stanje. Gre za spremembo agregatnega stanja.

Kemijska reakcija je snovna in energijska sprememba, pri čemer nastane nova snov. Pri poskusih uporabljamo posebne laboratorijske pripomočke, med delom pa poskrbimo tudi za varnost.

Element je čista snov, ki jo s kemijsko reakcijo ne moremo pretvoriti v enostavnejše snovi.

Spojine so zgrajene iz dveh ali več elementov. Spojine iz dveh elementov imenujemo binarne spojine.

Atom je zgrajen iz jedra in elektronske ovojnice. Vrstno število je enako številu protonov in elektronov. Masno število predstavlja vsoto protonov in nevtronov.

Elektronska ovojnica je območje okrog atomskega jedra, v katerem se gibljejo elektroni.

V periodnem sistemu elementov so zbrani vsi elementi. Elementi so v njem razporejeni po skupinah in periodah. V njem se nahajajo kovine, polkovine ter nekovine.

Ioni so delci s pozitivnim ali negativnim nabojem. Ioni z različnim nabojem se med seboj privlačijo, tako nastane ionska vez.

Kovalentna vez nastane med dvema nekovinama. Poznamo polarno in nepolarno kovalentno vez.

Ionske spojine (ionski kristali) imajo visoko temperaturo tališča in vrelišča, prevajajo električni tok v talini in raztopini. Kovalentne spojine pa imajo večinoma nizko temperaturo tališča in vrelišča, električnega toka ne prevajajo.

Glede na energijo poznamo dve vrsti kemijskih reakcij – eksotermne in endotermne.

Za vsako kemijsko reakcijo velja zakon o ohranitvi mase, ki pravi, da se masa med reakcijo ne spremeni.

Kemijske reakcije je potrebno tudi urediti. Reakcija je urejena, ko je število atomov posameznega elementa na strani reaktantov enaka na strani produktov.

Vrednost posameznih atomov elementov izražamo s primerjalno vrednostjo, ki jo imenujemo RELATIVNA ATOMSKA MASA. Če pa imamo spojino ali večatomni element, to imenujemo RELATIVNA MOLEKULSKA MASA. Masni delež elementa v spojini pa nam pove, kolikšen delež mase v spojini ustreza določenemu elementu.

Trenutno je v periodnem sistemu elementov 118 elementov, od tega jih 92 najdemo tudi v naravi. Alkalijske kovine so elementi 1. skupine, zemeljskoalkalijske pa elementi 2. skupine.

Prehodni elementi so kovine in se v periodnem sistemu nahajajo med II. in III. glavno skupino. Halogeni so elementi 7. glavne skupine, žlahtni plini pa 8.

KIisline in baze.

Indikatorji in PH lestvica.

Oksonijevi in hidroksidni ioni.

Imena in formule soli, nevtralizacija.

Raztopina, topnost in masni delež.

Kontrolka zajema snov o snoveh, atomu in povezovanju delcev.

Kontrolka zajema snov poglavij o kemijskih reakcijah, elementih v periodnem sistemu ter kislinah, bazah in soleh.