3:53
Ogljikovodiki, formule organskih spojin
Ogljikovodiki so spojine ogljika in vodika in jih predstavljamo z različnimi vrstami formul.
3:14
Delitev ogljikovodikov
Ogljikovodike delimo na aciklične - ciklične, nasičene - nenasičene ter razvejane - nerazvejane.
4:51
Alkani
Alkani so ogljikovodiki, ki so nasičeni in aciklični. Verige so lahko razvejane ali nerazvejane. Pri poimenovanju imajo končnico -AN.
5:04
Alkeni in cikloalkeni
Alkeni so ogljikovodiki, ki so aciklični in nenasičeni, ker vsebujejo vsaj eno dvojno vez. Pri poimenovanju imajo končnico -EN.
5:04
Verižna in položajna izomerija
Izomerija je pojem, ko imajo spojine enako molekulsko formulo in različne ostale formule. Poznamo verižno in položajno izmomerijo.
3:36
Gorenje ogljikovodikov
Pri gorenju ogljikovodiki reagirajo s kisikom iz zraka. Če je kisika dovolj, poteka popolno gorenje. Če pa ga ni dovolj, poteka nepopolno gorenje.
4:14
Substitucija in adicija
Substitucija ali zamenjava je kemijska reakcija, ki je značilna za nasičene ogljikovodike. Reakcije dodajanja ali adicije pa so značilne za nenasičene ogljikovodike.
3:56
Polimerizacija
Polimerizacija je reakcija, pri kateri iz večjega števila monomerov dobimo polimer.
4:33
Skupine organskih kisikovih spojin
Najpomembnejše organske kisikove spojine so alkoholi, aldehidi, ketoni, karboksilne kisline, etri, in estri.
4:22
Poimenovanje alkoholov
Vsi alkoholi vsebujejo hidroksilno skupino (-OH). Ime alkohola pa sestavimo tako, da osnovnemu imenu ogljikovodika dodamo končnico -OL.
3:31
Primarni, sekundarni in terciarni alkoholi
Glede na to, na kateri ogljikov atom je vezana hidroksilna skupina, poznamo tri vrste alkoholov: primarne, sekundarne in terciarne.
3:19
Poimenovanje aldehidov in ketonov
Aldehidi imajo aldehidno funkcionalno skupino (-CHO) in jim pri poimenovanju dodamo končnico -AL. Ketoni pa imajo ketonsko funkcionalno skupino (-CO-) in jim pri poimenovanju dodamo končnico -ON.
4:04
Poimenovanje karboksilnih kislin in reakcija z ...
Karboksilne kisline so kisikove spojine, ki vsebujejo karboksilno funkcionalno skupino (-COOH). Poimenujemo jih tako, da osnovnemu imenu ogljikovodika dodamo končnico -ojska kislina.
4:44
Nevtralizacija karboksilnih kislin
Tako kot anorganske kisline lahko tudi organske karboksilne kisline reagirajo z bazo, pri čemer nastaneta sol in voda.
4:10
Estri in maščobe
Estri nastanejo pri reakciji med alkoholom in karboksilno kislino. Maščobe pa med alkoholom glicerolom in tremi karboksilnimi kislinami.
3:38
Milo pridobivamo iz maščobe
Mila so soli maščobnih soli, ki vsebujejo od 12 do 18 atomov ogljika. Nastanejo pri reakciji med maščobo in kalijevim ali natrijevim hidroksidom.
4:53
Ogljikovi hidrati, monosaharidi, oligosaharidi in ...
Glavni vir naše energije so ogljikovi hidrati. Delimo jih na mono-, oligo- in polisaharide.
3:03
Dušikove organske spojine, aminokisline in ...
Najpomembnejše dušikove organske spojine so aminokisline, ki se povezujejo v beljakovine. Aminokisline imajo dve funkcionalni skupini: aminsko in karboksilno.
3:41
Peptidi, beljakovine
Beljakovine so naravni polimeri iz večjega števila aminokislin, ki so med seboj povezane s peptidnimi vezmi. Delimo jih glede na sestavo ter obliko.
3:20
Lastnosti in dokaz beljakovin
Beljakovine vsebujejo peptidno vez, ki jo dokazujemo z biuretsko reakcijo. Koagulirajo ob povišani temperaturi, dodatku raztopine težke kovine, vodne raztopine kisline ali baze.
