Zgodovina
Zgodovina ,
Rimska republika se je obdržala skoraj 500 let. Oblast se je delila na izvršilno, zakonodajno in sodno. Izvršilno je predstavljala vlada z voljenimi uradniki, imenovanimi magistrati. Zakonodajno sta predstavljala ljudska skupščina in senat. Sodno so predstavljali sodniki na sodiščih.
Prikaži več7:52
Življenje prvih človeških skupin
Najstarejše zgodovinsko obdobje se imenuje prazgodovina. Največji del prazgodovine predstavlja kamena doba, ki se deli na tri obdobja: starejšo, srednjo in mlajšo kameno dobo.
2:58
Kovinske dobe
Pojav in uporaba kovine prinese številne novosti: nove poklice, boljše orodje in orožje ter razslojeno družbo.
3:00
Prva verovanja in prazgodovina na slovenskih tleh
Ljudje so v prazgodovini verjeli, da v vsej živi in neživi naravi prebivajo duhovi. Tudi na Slovenskem je veliko arheoloških najdb iz prazgodovine: piščal, šivanka in okostje mamuta.
3:23
Prve civilizacije - Mezopotamija
Najstareješa civilizacija je Mezopotamija, ki je nastala med rekama Evfrat in Tigris. Tu se je razvila sumerska civilizacija, ki je veljala za zelo napredno.
4:04
Prve civilizacije - Stari Egipt
Egipt je nastal ob reki Nil, vladali so mu faraoni, ki so veljali za boga. Imeli so razvito medicino, matematiko in astronomijo.
3:14
Prve civilizacije - Indija
Prve civilizacije v zgodovini človeštva so se pojavile predvsem ob rekah. To je bilo značilno tudi za prve civilizacije v Indiji. Ob reki Ind se razvije harapska civilizacija in ob reki Genges vedska civilizacija.
1:26
Prve civilizacije - Fenicija
Feničani so živeli na obalah Sredozemskega morja. Bili so dobri trgovci in obrtniki, ki so poznali skrivnosti izdelave stekla in pridobivanja škrlatne barve. Izumili so prvo abecedno pisavo.
1:47
Umetnost v starem veku
Ljudstva prvih civilizacij so zapustila mnoge podobe, izklesane v kamen. Egipčani so iz kamnov izdelovali templje, v Mezopotamiji so v kamen vklesali reliefe.
2:22
Verovanje v času prvih visokih kultur
Za večino starih civilizacij je bil značilen politeizem, izjema je bila judovska civilizacija, kjer se je uveljavil monoteizem.
3:36
Antična Grčija - prve razvite kulture na grških ...
Začetki Grčije so povezani z minojsko in kasneje mikensko civilizacijo. Minojska civilizacija je prva civilizacija na evropskih tleh.
1:18
Olimpijske igre
Olimpijske igre so bile posvečene bogu Zevsu in so jih Grki prirejali na vsake štiri leta.
Dogajale so se v kraju Olimpija. Grki so tekmovali v več disciplinah, kraljevska pa je predstavljala peteroboj.
3:57
Antična Grčija - Polisi
Polis je grška mestna državica. Najbolj znana sta bila polisa Atene in Šparta. Atene so bile pomorsko-gospodarska polis, Šparta pa vojaška polis.
2:56
Življenje v Grčiji
V grški družbi so o vsem odločali moški. Ženske so bile skrbnice otrok in gospodinjstva.
0:53
Antična Grčija - Preročišče Delfi
Delfi je bil preročišče, kamor so prihajali vsi Grki po nasvete. Posvetovali so se o vseh pomembnih zadevah. Prerokovale so Pitije.
1:28
Bogovi
Grki so verjeli v več bogov. Bogovi so imeli človeško podobo in nadnaravne sposobnosti. Prebivali so na gori Olimp.
3:25
Antična Grčija - Filozofija, umetnost in znanost
Izjemni dosežki v filozofiji, politiki, znanosti, kulturi in umetnosti grške zgodovine pomenijo rojstvo evropske kulture in misli.
1:32
Antična Grčija - Grška kolonizacija
S pojmom grška kolonizacija poimenujemo preseljevanje Grkov iz matične Grčije na tuja ozemlja, kjer so Grki ustanavljali kolonije.
2:38
Antična Grčija - Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne so potekale med grškimi polisi in Perzijo. Po 15-ih letih bojevanja so Grki premagali Perzijo.
1:38
Antična Grčija - Grško-peloponeške vojne
Peloponeške vojne so potekale med Atenami in Šparto ter njunimi zaveznicami. Grški polisi so bili oslabljeni in lahek plen za Makedonijo.
2:10
Aleksander Makedonski
Aleksander Veliki je bil vladar Makedonije. Zavzel je velik del ozemlja, širil grško kulturo, znanje in jezik.
3:24
Nastanek Rima
V času, ko so grški polisi tekmovali za premoč, so se na Apeninskem polotoku pojavili zametki nove sile – rimske države. Romul in Rem, rimska volkulja.
2:16
Rimska družba
Glede na premoženje so se rimski državljani delili na dve družbeni skupini: patricije in plebejce. Sužnji so bili nesvobodni in brez vseh pravic.
2:34
Ureditev rimskega imperija
Rimska republika se je obdržala skoraj 500 let. Oblast se je delila na izvršilno, zakonodajno in sodno. Izvršilno je predstavljala vlada z voljenimi uradniki, imenovanimi magistrati. Zakonodajno sta predstavljala ljudska skupščina in senat. Sodno so predstavljali sodniki na sodiščih.
6:09
Širjenje rimskega imperija
Rimska vojska je v nadaljnjih stoletjih obstoja rimske republike doživela velik napredek. Postala je hitra, izurjena, najbolje organizirana in tehnično opremljena vojska v sredozemskem prostoru.
5:44
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, zgodovinar, predvsem pa odlični vojskovodja in strateg.
3:33
Rimski cesarji
Po Cezarjevi smrti je v rimski državi izbruhnil boj za oblast, iz katerega je kot zmagovalec izšel Cezarjev nečak in posinovljenec Gaj Oktavijan. Z Oktavijanom je Rim postal cesarstvo.
4:03
Rimski imperij - kulturni dosežki
Rimljani so prevzeli znanstvene dosežke grške kulture in jih razvijali dalje. Prevzeli so grške in etruščanske bogove ter jih preimenovali.
3:21
Kriza v rimskem imperiju
Do sredine 3. stoletja se je položaj v rimskem imperiju spremenil. Rimski imperij je začel drseti v vsesplošno notranjo krizo. Soočil se je s številnimi težavami: vojaškimi, političnimi, gospodarskimi in družbenimi težavami.
5:18
Rimski imperij - življenje
Temelj rimske družbe je bila družina. Glavno vlogo v njej je imel oče (pater familias). Nadzoroval je družinsko premoženje, odločal o vseh pomembnih zadevah ter vodil domače verske obrede.
4:05
Rimski imperij - na naših tleh
Rimska vojska je začela prodirati na ozemlje današnje Slovenije v 2. stoletju pr. Kr. Za Rimljane je le-to imelo predvsem gospodarski in vojaški pomen.
3:13
Propad in začetek srednjega veka
Rimski cesarji so se trudili, da bi izboljšali razmere v državi. Najuspešnejša sta bila dva: Dioklecijan in Konstantin Veliki.
4:03
Krščanstvo
V 1. stoletju se je v rimskem imperiju pojavila nova vera. Njen začetek je bil povezan z rimsko provinco Judejo (današnjo Palestino), kjer se je okoli leta 4 ali 6 pr. Kr. rodil Jezus.
5:25
Selitev ljudstev in nastanek držav
Od 1. stoletja pr. Kr. dalje se je Rimski imperij vse pogosteje soočal z vpadi različnih plemen, ki so živela ob njegovih mejah. Po koncu preseljevanj in propadu Zahodnorimskega cesarstva so se v Evropi pojavile nove germanske države.
4:33
Srednjeveška družba
S propadom Zahodnorimskega cesarstva in nastankom germanskih držav so v zahodni in srednji Evropi v veliki meri propadli za rimski čas značilni obrt, trgovina in uporaba denarja. Prebivalci so se preživljali predvsem s kmetijstvom, zato je bila posest največje bogastvo.
2:00
Selitev Slovanov
V 6. in v 7. stoletju so se na naše ozemlje naselili Slovani. Naseljevali so se iz dveh smeri, s severa in z juga.
7:51
Karantanija
V 7. stoletju je na ozemlju Vzhodnih Alp nastala prva staroselskoslovanska državna tvorba. Poznana je pod imenom Karantanija.
4:42
Vikingi in rimsko-nemško cesarstvo
Obdobje druge polovice 9. stoletja in prve polovice 10. stoletja je bilo za Evropo prelomen čas. Vpadi in ropanja novih ljudstev - Arabcev iz severne Afrike, Madžarov iz Panonske nižine in Vikingov iz severne Evrope (Skandinavije) - so povzročili nestabilnost in nered.
8:09
Plemiči in kmetje
Ko danes govorimo o srednjeveški družbi, največkrat omenjamo plemiče in kmete (podložnike). Srednjeveški pisci pa so družbo delili na tri stanove: tiste, ki se bojujejo (plemiči), tiste, ki molijo (duhovniki) in tiste, ki delajo (kmetje).
7:53
Razvoj evropske kulture
Srednjeveška kultura je bila zelo raznolika. Razvijala se je v okviru posameznih družbenih skupin: meščanstva, plemstva in kmetov.
3:48
Gospodarstvo
Čas med letoma 1000 in 1300 pomeni velik napredek za evropsko gospodarstvo. Na spremembe je vplivalo tudi podnebje, ki se je otoplilo. Napredek je bil najprej viden v kmetijstvu.
