Človeku poznavanje in razumevanje okolja v katerem živi koristi že od nekdaj. Danes to preučuje geografija, zelo stara veda, ki obsega zelo široko področje.

Vesolje je že od nekdaj burilo domišljijo človeštva. Nekoč so verjeli, da je Zemlja središče vesolja. Danes vemo, da smo le majhna pika sredi neskončnega prostora.

Ljudje so že od nekdaj gledali v nebo in želeli vedeti več o tem, kaj vidijo. Prava eksplozija proučevanja vesolja se je začela sredi 20. stoletja, gnalo jo je predvsem rivalstvo med dvema velesilama Združenimi državami Amerike in takratno Sovjetsko zvezo.

Zemlja je podobno kot ostali planeti osončja okrogle oblike. Ta krogla pa ni čisto pravilna, saj je na tečajih nekoliko sploščena, ob ekvatorju pa izbočena. Zgrajena je iz jedra, plašča in skorje. Vse skupaj pa obdaja ozračje.

Zemlja je vodni planet, saj njeno površje sestavlja kar 70 % vode. Velike sklenjene vodne površine imenujemo oceani, velike dele kopnega pa celine. Zemljino površje sestavlja 7 celin.

Zemlja od blizu ni takšna, kot je videti iz vesolja. Menjujejo se številne reliefne oblike. Nekatere so nekoliko bolj ravne, druge pa bolj razgibane in višje.

Celine se med seboj razlikujejo po obliki, legi in velikosti. Ob bolj natančnem pregledu pa tudi po reliefnih oblikah in razčlenjenosti obal. Razlike med celinami so zelo velike, kar jih dela vsako na svoj način zanimivo in unikatno.

Zemlja je zelo neenakomerno poseljena. Na poselitev vplivajo številni naravni in družbeni dejavniki. Že od nekdaj pa so se ljudje najraje naseljevali ob vodi.

Upodabljanje Zemljinega površja je bilo ključno že za stara ljudstva. Danes obstajajo številni načini, kako ga lahko prikažemo.

Zemljevide izdelujejo kartografi, ki si pri svojem delu pomagajo na različne načine. Njihova največja težava je, kako ukrivljeno Zemljino površje spraviti na ravno podlago.

Stopinjsko mrežo najdemo na večini zemljevidov in kompasov. Sestavljajo jo vodoravne in navpične črte. Pomaga nam pri določanju geografske lege krajev na Zemlji.

Ko se znajdemo na neznanem terenu in želimo priti na določen cilj, moramo vedeti, kje se trenutno nahajamo in v kateri smeri je naš cilj. Smeri neba lahko določimo na različne načine. Nekateri so bolj zanesljivi, drugi manj.

Zemlja ne miruje, ampak se vrti okoli svoje osi. Os pa ni pokončna, ampak je nekoliko nagnjena. Čeprav vrtenja ne čutimo, vidimo njegove posledice na drugačen način.

Zemlja okoli Sonca kroži po tirnici, ki je v obliki elipse. Za svojo pot porabi 365 dni in 6 ur. Posledice kroženja opazimo tudi na Zemlji.

Najhladnejša območja na Zemlji najdemo na skrajnem severu in jugu - v mrzlem (polarnem) pasu. Zaradi ekstremnega mrazu je poselitev zelo redka.

Letni časi so posledica kroženja Zemlje okoli Sonca in nagnjenosti njene osi. Začetek letnih časov je vezan na položaj Zemlje na poti okoli Sonca. Nimajo pa povsod na Zemlji štirih letnih časov.

Vreme ali podnebje? Gre za temi, ki sta povezani, a se vseeno razlikujeta. Poglejmo kako.

Na Zemlji se temperature med posameznimi območji razlikujejo. Vseeno pa obstajajo območja s podobnimi temperaturnimi značilnostmi. Govorimo o toplotnih pasovih. Zemlja je razdeljena na 5 osnovnih toplotnih pasov.

Vroči ali tropski pas leži med obema povratnikoma. Zanj so značilne celo leto visoke temperature. Letnih časov, kot jih poznamo mi, tam ni.

Zmerno topli pas je najgosteje naseljen. Kar je posledica tega, da so tu temperature najbolj zmerne. Vseeno pa prihaja do razlik med posameznimi območji.