Serija Blanca na VOYO: Zakaj je 2. sezona še bolj napeta?

Maria Chiara Giannetta je znova Blanca Ferrando, slepa policijska svetovalka z izjemnim posluhom za podrobnosti, ki jih drugi preslišijo.

Na začetku druge sezone je Blanca že uradna svetovalka genovske policije. Ni ji več treba dokazovati, da spada na komisariat San Teodoro. Toda mir ne traja dolgo, saj Genovo začne pretresati skrivnostni serijski bombni napadalec, ki za tarčo izbere policijo, Blanca pa se znajde v središču preiskave.

Tokrat nevarnost spremljajo tudi nepričakovane skrivnosti iz Blancine družinske preteklosti, ki zamajejo marsikaj, v kar je bila doslej prepričana. Druga sezona serije je zato bolj napeta in osebna, ob Blanci pa se vračajo Liguori, Bacigalupo, Lucia in Sebastiano ter prihajajo novi skrivnostni obrazi.

Pri večini kriminalk iščemo namige z očmi. Pri seriji Blanca se splača odpreti tudi ušesa.

Ko se Blanca med preiskavo osredotoči na določen zvok, serija njeno doživljanje prikaže s posebno črno sobo. Vizualne motnje izginejo, v ospredje pa stopijo zvoki in drobne podrobnosti, iz katerih Blanca rekonstruira dogajanje okoli sebe.

Ustvarjalci so že v prvi sezoni uporabili tudi holofonijo, tehniko snemanja, ki zvoku daje izrazitejši prostorski občutek in gledalca približa načinu, kako svet zaznava Blanca. Tokrat imaš torej izgovor, da si zvečer nadeneš slušalke in uživaš v miru.

Morje, pristanišče, ozke ulice, železo, asfalt in industrijski predeli. Genova ima v seriji skoraj vlogo dodatnega lika. Njena surova pristaniška podoba ustvarja značilno ozadje kriminalnih zgodb, hkrati pa je v močnem kontrastu z Blanco, njenimi izrazitimi oblačili in energijo.

Ta kontrast je nameren. Ustvarjalci so svet serije zgradili na nasprotju med sivimi, industrijskimi toni mesta ter močnimi barvami, svetlobo in Blancino osebnostjo. Režiser Jan Maria Michelini je Blanco opisal kot nekoga, ki v siv svet okoli sebe prinaša barvo in energijo. Zato Genova ni le mesto, kjer se primeri zgodijo. Pristanišče, morje in različne mestne četrti pomagajo ustvariti prepoznavno atmosfero serije – nekoliko surovo, skrivnostno in polno kontrastov.

Ustvarjalci so Blancin svet zgradili na kontrastih. Mesto je lahko surovo in sivo, Blanca pa vanj vstopa z izrazitimi barvami in energijo. Tudi glasba ni naključna, saj za izvirno glasbo skrbijo Calibro 35, ki so podpisani tudi pod drugo sezono.

Blancinega zvestega psa vodnika Linnea pred kamero pravzaprav igra psička Fiona. Čeprav je Linneo v zgodbi samec, je Fiona postala tako pomemben del sveta serije, da jo uradni opisi postavljajo ob bok osrednjim človeškim likom.

A simpatična pasja zamenjava še zdaleč ni najbolj nenavadna zanimivost iz zakulisja.

Pri nastajanju prve sezone je kot umetniški svetovalec sodeloval tudi Andrea Bocelli. Ustvarjalcem in glavni igralki Marii Chiari Giannetta je približal svojo izkušnjo življenja brez vida. Pomembno vodilo je bilo, da Blanca ni prikazana skozi pomilovanje, temveč kot samostojna, odločna in tudi samoironična ženska.

Če iščeš kriminalko, ki ima poleg primerov in preobratov tudi svojo izrazito atmosfero, je serija Blanca dober kandidat za naslednji večerni ogled.

Njena posebnost je način, kako združi kriminalne primere, napetost, družinske skrivnosti in nenavadno senzorično perspektivo glavne junakinje. V drugi sezoni so vložki še višji: Blanca je samozavestnejša v svoji policijski vlogi, nevarnost pa postane večja in precej bolj osebna.