Slovenščina - 9. razred - Razsvetljenstvo | VOYO

Kaj je to pisemstvo in zakaj je za Slovence pomembno?

Glasove, ki jih uporabljamo za govorno sporazumevanje, delamo s skupino organov, ki jih imenujemo govorila. Glasove delimo na samoglasnike in soglasnike. Soglasnike delimo na zvočnike in nezvočnike. Nezvočnike delimo na zveneče in nezveneče.

Življenjepis je vrsta literature, ki je narejena kot zapis dogodkov posameznikovega življenja. Gre za besedilo, v katerem so v resničnem zaporedju predstavljeni pomembnejši dogodki in dosežki iz življenja kake osebe.

Kako je zgrajena pesem? Zunanja in notranja zgradba. Analitična in sintetična zgradba.

Državni jezik Republike Slovenije je slovenščina, ker predstavlja Slovenijo kot samostojno državo. Slovenščina je v Republiki Sloveniji tudi uradni jezik. Materni jezik ali materinščina je jezik, ki se ga v otroštvu ponavadi naučimo kot prvega in se v njem najlažje izražamo, zato ga imenujemo tudi prvi jezik.

Včasih besede krajšamo – zaradi hitrejšega, preglednejšega in krajšega zapisa. Vse krajšave so dogovorjene, kar pomeni, da besed ne moremo krajšati poljubno. V glavnem jih pišemo z velikimi tiskanimi črkami in so moškega spola ednine. Krajšave so v jezikoslovju kratice, formule, simboli in okrajšave.

Črtica je kratka pripoved, kjer ni vsebine z veliko dogajanja, saj je prikaz zgodbe manj pomemben. Tu gre predvsem za opis čustev in trenutnega razpoloženja. Kadar pisatelj pripoveduje o lastnih izkušnjah, potem so to avtobiografske črtice. Mojster črtic je bil Ivan Cankar.

Obrazec je vnaprej pripravljeno uradovalno besedilo, kjer ti kot uporabnik vneseš ustrezne manjkajoče podatke. Za obrazce sta značilni zgoščenost in preglednost pri sporočanju. Obrazcev je veliko vrst. Veliko je internih obrazcev.

Kadar govorimo ali pišemo, besede povezujemo v stavke. Z njimi opisujemo stanja, dejanja, dogodke, doživljanja, občutke. Pri tem lahko izbiramo med dvema načinoma: tvornim in trpnim. Pravimo, da oblikujemo tvorno ali trpno poved.

Podredje je sestavljeno iz glavnega in odvisnega stavka. Odvisni stavek je glavnemu podrejen, ločena sta z vejico.

Kaj je to protestantizem in kako je to obdobje zaznamovalo Slovence?

Delo in življenje Ivana Cankarja.

Konec 19. stoletja se pojavijo nove teme, novi motivi, novi izrazi, nova razmišljanja, ki jih uvrščamo v književno obdobje moderne. Moderna se začne z izidom pesniških zbirk Erotika in Čaša opojnosti in traja vse do smrti Ivana Cankarja.

V Evropi se razvija industrija, krepi se moč meščanstva, napredujeta znanost in tehnika. In vse to - snov iz sodobnega življenja, takšno kot je, opisujejo v svojih delih stvarno oz. realno. Realno so pisali tudi v 2. polovici 19. stoletja, ko nastopi umetnostna smer - realizem.

Iz ljubezni do domovine, doma, domačije, stvari in oseb, ki te spominjajo nanjo, nastane domoljubna pesem. Prešernova Zdravljica je domoljubna pesem. Eno lepših pa je pri nas napisal Simon Gregorčič, ki mu pravimo tudi Goriški slavček.

Zdravica so slovesne besede ob nazdravljanju ali pa je to pesem, ki se poje ob nazdravljanju. Prešernova zdravljica.

Frazemi so stalne besedne zveze, ki imajo ustaljen pomen. Njihova značilnost je, da običajno ne pomenijo tistega, kar pomenijo posamezne besede, ampak se moramo njihovega pomena naučiti. V določenih povezavah dobijo nov, včasih prav presenetljiv pomen.

Prošnja je besedilo, ko nekomu izrazimo željo, da nekaj naredi za nas. Neuradna prošnja je ta, ki jo naslovimo na svoje bližnje, da nam naredijo kakšno uslugo. Uradna prošnja je besedilo, s katerim želimo pridobiti korist.

Členek je nepregibna besedna vrsta, ki izraža oceno, sodbo ali mnenje in po kateri se ne moremo vprašati z nobeno vprašalnico.

Poznamo umetnostna in neumetnostna besedila. Subjektivna in objektivna besedila. Zasebna in javna besedila. Publicistična in strokovna besedila. Neuradna in uradna besedila.

Razsvetljenstvo - ljudi v šole!

Potopise najdemo povsod: v revijah, časopisih, na spletnih straneh, v knjigah. Lepota potopisa je v podrobnostih. Je subjektivno besedilo. Opisuje pokrajine in njihove prebivalce, kulturo kraja, ljudske običaje in dogodke.

Pogovor je lahko raziskovalni, prepričevalni, pogajalni.

Ocena je neumetnostno besedilo, v katerem sporočevalec predstavi svoje (pozitivno ali negativno) mnenje o filmu, knjigi ali dogodku ter ga utemelji z dokazi.

Prislovi so besede, ki nam povedo, kdaj, kje in kako se je nekaj zgodilo, zato pravimo, da prislovi pojasnjujejo čas, kraj in način dejanja ali dogajanja.

Pomišljaj in vezaj sta nekončni, stični ali nestični ločili. Ločita se po grafični podobi, pomišljaj je daljša črtica, vezaj pa krajša, in položajih, v katerih ju uporabljamo.

William Shakespeare. Biti ali ne biti. Romeo in Julija, Hamlet, Ukročena trmoglavka, Julij Cezar, Komedija zmešnjav.

Opis osebe je neumetnostno, objektivno besedilo, ki govori o osebi in o njenih lastnostih. Prevladujejo samostalniki in glagoli.

Opis poti je besedilo, v katerem povemo, kako se pride v določen kraj ali na določeno mesto. Glagoli so v 1. osebi množine, pisec bralca vodi po korakih, lahko so tudi v 2. osebi, kot si jih vajen v navodilu za delo. Glagoli so v sedanjiku.

Tako kot je netvorjenka prvotna beseda, je tvorjenka drugotna beseda, saj je nastala iz druge besede. Besedotvorne vrste so: izpeljava, zlaganje, sestavljanje in sklapljanje; tvorjenke imenujemo izpeljanke, zloženke, sestavljenke in sklopi. Tvorjenke delamo iz besednih zvez.

Zgradba ali kompozicija izhaja iz latinske besede componere, kar pomeni sestaviti, zgraditi. Sestava pa nam pove, kako dele razvrstimo v višje enote. Notranja in zunanja zgradba.

V prirednih povedih so stavki enakovredni, se pravi, da gre za enakovredno razmerje. Vsak od stavkov, ki sestavljajo poved, bi lahko stal samostojno. Priredja poimenujemo glede na razmerja med osnovnim in dopolnjevalnim stavkom. Protivno, pojasnjevalno, posledično, sklepalno razmerje oziroma priredje.

Medmeti so besede, s katerimi izražamo svoje razpoloženje ali posnemamo naravne zvoke, glasove iz narave ali pa z njimi velevamo.

V prirednih povedih so stavki enakovredni, se pravi, da gre za enakovredno razmerje. Vsak od stavkov, ki sestavljajo poved, bi lahko stal samostojno. Priredja poimenujemo glede na razmerja med osnovnim in dopolnjevalnim stavkom. Vezalno, stopnjevalno, ločno razmerje oziroma priredje.

Metafora prihaja iz grške besede in pomeni prenos. Gre za uporabo določene besede namesto druge.

Rima je končno ujemanje zlogov. Spoznali bomo zaporedno in oklepajočo rimo.

Naši največji pesniki razpoloženjskih pesmi so bili Josip Murn - Aleksandrov, Simon Jenko, Dragotin Kette, France Prešeren.

Gazela ni razdeljena na kitice. Ima od 6 do 30 verzov in ima predpisane rime. Glosa je španska pesniška oblika. Začne se s štirivrstičnico, imenovano tudi moto, kjer je zgoščeno povedana vsebina.

Romantika popelje Slovence med svetovno znane umetnike. Iz tega obdobja imamo Franceta Prešerna, ki se je meril z največjimi svetovno znanimi umetniki.

Dragotin Kette, Šivilja in škarjice, Poezije, cukrarna.

Josip Murn - Aleksandrov. Svoje tegobe z žalostnim otroštvom je zdravil v naravi, kar je pogost motiv v njegovi poeziji. Pesmi je objavljal povsod, med drugim v časopisu Dijaške vaje in Ljubljanskem zvonu.

Oton Župančič, Ciciban, Žebljarska, socialna pesem.

Novela, Giovanni Boccaccio, Dekameron, Ciril Kosmač, V gaju življenja.

Ekspresionizem (1918-1930). Glavni predstavnik ekspresionizma je Srečko Kosovel.

Svobodni verz je takrat, kadar se verzi v pesmi razlikujejo v številu zlogov, ne sledijo pravilom določenega metričnega vzorca.

Socialni realizem ali novi realizem je oznaka za smer, ki se je v slovenski književnosti pojavila med letoma 1930 in 1941.

Sodobna književnost je književnost, ki pripada našemu sedanjemu času. Začne se po letu 1950. Teme in ideje povezuje z najpomembnejšimi družbenimi, narodnimi in kulturnimi vprašanji časa, v katerem nastaja. Tone Pavček, Desa Muck, Janja Vidmar, Ivan Minatti, Svetlana Makarovič, Primož Suhodolčan, Andrej Rozman Roza.

Likovna pesem je pesem, katere zunanja oblika predstavlja nek predmet, ki je najpogosteje povezan s tematiko pesmi.