Biologija - 9. razred - Evolucija - Nastanek Zemlje in življenja | VOYO

Organizmi se spreminjajo zaradi prilagajanja svojemu okolju. Nove lastnosti, ki jih pridobijo, se lahko razvijejo iz že prej razvitih lastnosti ali pa pridobijo popolnoma novo lastnost, ki je značilna za nesorodne organizme v podobnem okolju.

Charles Darwin je na potovanju z ladjo Beagle zbiral material, s katerim je kasneje obrazložil in podprl svojo teorijo o nastanku vrst oz., kot ji rečemo danes, teorijo o evoluciji.

Gensko spremenjeni organizmi so organizmi, v katere smo namerno vstavili gen za željeno lastnost. Uporabljajo se predvsem za povečano proizvodnjo krme.

Osnove dedovanja je odkril Gregor Mendel, ki je ugotovil osnovne zakonitosti dedovanja. Lastnosti se lahko dedujejo na različne načine, glede na vrsto alelov. Poznamo dominantne, recesivne, intermediarne in kodominantne alele.

Celice se lahko delijo na dva načina, z mitozo ali mejozo. Pri mitozi nastanejo enake celice, pri mejozi pa se celice med seboj razlikujejo.

Človeške telesne celice vsebujejo 46 kromosomov, ki so razporejeni v pare. Polovico kromosomov smo dobili od mame in polovico od očeta, zato so v obeh kromosomih v paru zapisane vse vrste lastnosti.

Molekulo DNK je prvi izoliral Friedrich Miescher. Njeno strukturo pa sta opisala Francis Crick in James Watson s pomočjo Rosalind Franklin in Maurica Wilkinsona.

Kemijska sestava Zemlje se močno razlikuje od kemijske sestave organizmov. Glavni kemijski elementi, ki gradijo organizme, so ogljik, kisik, dušik in vodik. Glavni elementi, ki gradijo Zemljo, pa so kisik, silicij in aluminij.

Rodovnik je shematski prikaz posameznikovih prednikov. Iz rodovnikov lahko razberemo, kako se posamezne lastnosti (predvsem bolezni) dedujejo.

V populacijah se organizmi razlikujejo, ker jim to omogoča lažjo prilagoditev na spremembe v okolju. Preživetje le najbolj prilagojenih osebkov imenujemo naravni izbor.

V organizmih potekajo dve vrsti kemijskih reakcij: izgradnja in razgradnja. Potek teh reakcij omogočajo encimi.

Zemlja je nastala pred približno 4,6 milijarde let. Pred 3,5 milijarde let so nastali prvi organizmi, ki so se med procesom evolucije razvili v organizme, ki na Zemlji živijo danes.

Vrste, ki danes živijo na Zemlji, se razvijajo že 3,5 milijarde let. K spreminjanju organizmov in razvoju novih vrst so botrovale predvsem spremembe v okolju.

Človek na različne načine vpliva na naravo. To je nevarno predvsem zaradi hitrih sprememb, na katere se organizmi ne morejo prilagoditi.

Države se z različnimi tehnikami borijo za ohranjanje narave, delov naravnih območij ali posamezne vrste.

V ekosistemih med organizmi prihaja do interakcij, pri katerih imajo lahko posamezniki korist ali škodo. Tako poznamo več različnih medvrstnih odnosov.

Ekosistemi so območja, v katerih se združujeta živa in neživa narava. Več ekosistemov, ki se nahajajo na enaki geografski širini, pa uvrščamo v skupne biome.

Biodiverziteta je raznolikost organizmov in njihovega življenjskega okolja na določenem območju. Območja z veliko biotsko pestrostjo imenujemo tudi vroče točke.

V znanstvenem svetu veljajo pravila za poimenovanje organizmov, ki jih je določil Carl Linne. Vrste v vseh državah sveta poimenujemo v latinskem jeziku s točno določenimi pravili.

Sistematika je disciplina, ki se ukvarja z razvrščanjem organizmov v sistem. Danes organizme v sistem uvrščamo glede na to, kako so si sorodni.

Človek se je razvil iz skupnega prednika vseh primatov, danes so mu najbolj sorodni šimpanz, orangutan, gorila in gibon. Od skupnega prednika človeka in šimpanza je do danes živelo veliko število prednikov današnjega človeka.

Organizmi, ki niso prilagojeni nekemu okolju, izumrejo. Nekateri organizmi se uspejo v določenem okolju prilagoditi tako, da se spremenijo in nastanejo nove vrste. Vrste, ki so že izumrle, odkrivamo v obliki fosilov.

Kloniranje je postopek, pri katerem dobimo genetsko enak osebek. V naravi se kloni pojavljajo z nespolnim razmnoževanjem. Človek lahko s pomočjo biotehnoloških metod klone ustvari tudi umetno.

Biotehnologija je interdisciplinarna veda, ki združuje znanje biologije, kemije in tehnike. Njena znanja uporabljamo v industriji, kmetijstvu, medicini, veterini in pri varstvu okolja.

Okolje na organizme vpliva tako, da vpliva na njihovo izražanje genov, zato dva genetsko enaka osebka po videzu nikoli nista popolnoma identična. Vrst, katerih osebki bi bili genetsko enaki, je zelo malo, ker se večina organizmov razmnožuje spolno, pri čemer nastanejo genetsko različni potomci.

Znanstveno raziskovanje temelji na zbiranju opazljivih, empiričnih in merljivih dokazov. Ključni element znanstvenega raziskovanja je poskus.