Slovenščina - 5. razred - Nadpomenka, podpomenka, sopomenka, protipomenka | VOYO

Kadar se pogovarjamo, smo v različnih situacijah - temu primerno izberemo tudi obliko pogovora.

Poznamo več vrst števnikov. Od tega je odvisen tudi njihov zapis.

Obstajajo posebna pravila, ki določajo, kdaj v povedi pišemo z veliko začetnico.

Večpomenke so besede z več pomeni. Včasih nas lahko tudi zmedejo.

Množinski samostalniki spadajo med neštevne samostalnike. Vendar ni vsak samostalnik v množini tudi množinski samostalnik.

Razlika med voščilom in čestitko ni le v besedi. Video posnetek na kratko razloži, kaj je to čestitka.

Samostalniki so besede, ki poimenujejo osebe, živali, rastline, stvari in pojme.

V isto besedno družino spadajo besede z istim korenom.

Razlika med voščilom in čestitko ni le v besedi. Video posnetek na kratko razloži, kaj je to čestitka.

Razlika med voščilom in čestitko ni le v besedi. Video posnetek na kratko razloži, kaj je to voščilo.

Kratka sporočila na telefonih so pričela izpodrivati navadna pisma in elektronska sporočila. Kljub temu je dobro poznati prednosti in zgradbo takšnega besedila.

Novica je kratko zapisano ali pa govorjeno neumetnostno besedilo, v katerem avtor predstavi znane podatke o zanimivem dogodku ali pa temi, ki je povezana z njim.

Soglasniki imajo v besedah manjšo vlogo, vseeno pa so pomembni, saj pomagajo besedo oblikovati takšno, kot je.

Samoglasniki imajo v slovenskem jeziku posebno vlogo.

Knjižni in neknjižni jezik nista na nasprotnih bregovih - temveč z roko v roki izpolnjujeta poslanstvo jezika. To pa je prenašanje informacij od sporočevalca k naslovniku.

Edninski samostalniki spadajo med neštevne samostalnike. Vendar ni vsak samostalnik v ednini tudi edninski samostalnik.

Pisanje obnove zahteva pozorno branje ali poslušanje, pa tudi pripravo v obliki načrta.

Opis predmeta je razlagalno besedilo, ki podrobneje predstavi zunanjost predmeta ter njegovo uporabnost.

Pojma državni in uradni jezik se uporabljata za različne namene, kljub nekaterim skupnim pomenom.

Pridevniki so skupina besed, ki v povedi ne stojijo samostojno. Naša sporočila obogatijo na različne načine. Po njih se vprašamo z vprašalnicami "Kakšen?", "Kateri?" in "Čigav?"

Opis rastline je predstavitev zunanjosti, časa cvetenja, rastišča, uporabnosti in družine, v katero jo uvrščamo.

Besede so lahko med seboj v različnih odnosih. Tako poznamo splošnejši (nadpomenka) ali podrobnejši pomen (podpomenka), enak (sopomenka) ali pa nasproten pomen (protipomenka).

Besed ne smemo deliti kar tako, kot se nam zdi. Slediti moramo pravilom in upoštevati posebnosti deljenja besed.

Pri obravnavi književnih besedil nas lahko zanimajo različni pojmi. V tem video posnetku je predstavljen pojem književne osebe.

Kadar se pogovarjamo o pesništvu, uporabljamo tudi izraze rima, verz, kitica, tema in motiv.

Pravljice so večne. V sodobnem času pa postaja izbor pravljic še večji. Kljub razlikam med njimi pa imajo precej značilnosti skupnih.

Pri obravnavi književnih besedil nas lahko zanimajo različni pojmi. V tem video posnetku je predstavljen pojem dogajalnega prostora in dogajalnega časa.