Naravoslovje - 6. razred - Snovi - nastanek fosilnih goriv | VOYO

Snov je vse kar ima maso in prostornino. Vse na svetu je zgrajeno iz snovi, tudi živa bitja. In vse snovi so zgrajene iz velikega števila majhnih delcev.

Zrak je zmes plinov. Sestavljajo ga dušik, kisik, žlahtni plini in ogljikov dioksid.

Različne snovi imajo različne lastnosti, zaradi različnih lastnosti pa so različno uporabne.

Nafta, zemeljski plin in premog so fosilna goriva, saj so iz organizmov davne preteklosti nastajala več milijonov let.

Nevarne snovi lahko škodujejo našemu zdravju, drugim bitjem ali okolju. Označujemo jih s posebnimi oznakami.

Glede na nastanek razdelimo kamnine v 3 skupine: magmatske, sedimentne in preobražene.

Kamnine imajo različne lastnosti. Kamnine, ki vsebujejo apnenec reagirajo s kislino, magmatske pa so zelo trdne.

Sonce je glavni vir energije na Zemlji in od Sonca je odvisna rast rastlin ter proizvodnja hrane. Sonce pa nam omogoča tudi proizvodnjo električne in druge energije.

Elektriko pridobivamo v elektrarnah. Generator pretvori energijo vode, vetra ali pare v električno energijo.

Tokovi so vse kar se pretaka. Ločimo snovi tok, električni tok in toplotni tok.

Vsa živa bitja smo zgrajena iz celic. Celica je najmanjša samostojna enota vsakega živega bitja.

Fotosinteza je proces pri katerem se voda in ogljikov dioksid s pomočjo klorofila in svetlobe spreminja v sladkor in kisik. Celično dihanje pa je ravno obratno.

Alge so najpreprostejše rastline. Uspevajo v vodi.

Lišaji so naravni pokazatelji čistosti okolja. Gradi jih alga in gliva.

Mahovi so preproste rastline, ki uspevajo v vlažnem okolju.

Praproti rastejo na vlažnih in senčnih tleh, zadržujejo vlago in so pomembno bivališče številnim živalim.

Semenke ali cvetnice so najbolj razvita skupina rastlin in se razmnožujejo s semeni.

Rastline imajo za razširjanje semena. Seme enokaličnice ima en klični list, seme dvokaličnice pa dva klična lista.

Korenine pričvrščujejo rastlino v tla in iz tal črpajo vodo ter mineralne snovi.

Steblo je rastlinski organ, ki daje oporo in prevaja vodo in snovi po rastlini. V steblu so žile.

V listih poteka fotosinteza, listi pa so pomembni tudi pri izmenjavi snovi z okoljem. Listi enokaličnic imajo vzporedne, listi dvokaličnic pa mrežasto razporejene žile.

Po rastlini se iz korenin v liste pretaka voda z minerali in listov, v druge dele pa v vodi raztopljena hranila.

Vse cvetnice oz. semenke imajo cvetove, le da so nekateri cvetovi nam skoraj neopazni. Najprej opazimo lepe, velike, pisane cvetove. To so cvetovi žužkocvetnih rastlin. Neopazne cvetove pa imajo vetrocvetke.

Nekatere rastline moramo na vrt posejati vsako leto, nekatere pa več let rastejo na istem mestu.

Rastline so edina živa bitja, ki si sama proizvajajo hrano, viške hrane pa shranijo za hude čase.

Rastline se lahko razmnožujejo spolno (s semeni) ali nespolno (s podtaknjenci, pritlikami, gomolji…).

Rastline glede na sorodstvo razvrščamo v različne skupine. Alge, mahovi, praprotnice in semenke ali cvetnice.

Rastline proizvajajo kisik. So vir hrane za ljudi in krme za živali, so vir surovin in goriv.

Rastline so na različna okolja (sušno okolje, vodno okolje…) različno prilagojene. Na rast rastlin vpliva temperatura okolja, količina padavin, količina svetlobe, vrsta prsti in podlage.

Na začetku so rastline, rastlino poje žival, žival poje druga žival… na koncu pa razkrojevalci vse razgradijo, da snovi spet pridejo do rastlin.

Velike količine plastike in drugih odpadkov so okolju in zdravju škodljive, zato je pomembno pravilno ravnanje z odpadki.

Človek za svoje potrebe izkorišča naravne vire surovin (vodo, hrano, kovine in druge surovine) ter energijo.