Naravoslovje - 7. razred - Voda | VOYO

Čista snov je ena sama vrsta snovi, zmesi pa so sestavljene iz dveh ali več čistih snovi.

Zrak je zmes plinov. Sestavljajo ga dušik, kisik, žlahtni plini in ogljikov dioksid.

Brez vode ni življenja, ampak ni vsaka voda le voda. Poznamo več različnih vrst voda. Skozi eksperimente si bomo ogledali destilirano, morsko in pitno vodo.

Raztopina je zmes vsaj dveh snovi. Če je raztopljena največja možna količina topljenca, je to nasičena raztopina.

Večina snovi v naravi so zmesi. Če zmes vsebuje za nas uporabno snov, jo bomo iz zmesi ločili.

Pri fizikalni spremembi se snov ne spremeni, pri kemijski pa poteče reakcija, ki snov spremeni v drugo obliko.

Gorenje je kemijska reakcija, pri kateri iz goriva in kisika nastaneta ogljikov dioksid in voda, pri tem pa se sprosti energija.

Svetloba se z veliko hitrostjo širi na vse strani. Svetlobna energija pa povzroča spremembe.

Bela svetloba je sestavljena iz vseh barv. Osnovne barve pri svetlobi pa so rdeča, zelena in modra.

Svetloba se na meji dveh sredstev deloma odbije in deloma lomi.

Zvok nastane zaradi tresenja oz. nihanja. Razširja se po vseh snoveh.

Zvok zaznavamo z ušesi, netopirji pa se orientirajo s pomočjo ultrazvoka. Premočan zvok lahko poškoduje sluh.

Svetloba valuje prečno, podobno kot vrv. Zvok pa valuje vzdolžno, podobno kot vzmet.

Celica je najmanjša gradbena in funkcionalna enota vsakega živega bitja. Poznamo bakterijske, glivne, rastlinske in živalske celice.

Virusi niso zgrajeni iz celic in jih ne uvrščamo med organizme. Z virusi pa smo vsakodnevno v stiku.

Značilni predstavniki gliv so glive kvasovke, plesni in gobe. Glive so pomembni razkrojevalci, nekatere pa so zajedavci ali pa živijo v sožitju.

Bakterije živijo povsod, nekatere povzročajo bolezni ali drugo škodo, večina pa je koristnih. Bakterije so pomembni razkrojevalci.

Včasih smo jih imenovali kar praživali, to pa so preprosta enocelična bitja kot so paramecij, evglena, ameba in drugi.

Živali iste vrste so si med seboj podobne in imajo plodne potomce. Sorodne vrste živali združujemo v rodove, rodove v družine in naprej v višje sistematske kategorije.

Spužve so najpreprostejše mnogocelične živali, ki nimajo organov. Živijo v morjih in sladkih vodah in so pritrjene na dno.

Morske vetrnice in meduze imajo na lovkah ožigalke. V njih je strup, s katerim omrtvičijo plen.

Med mehkužce spadajo školjke, polži in glavonožci. Glavonožci pa so lignji, sipe in hobotnice.

Telo deževnika je razdeljeno na veliko enakomernih členov - kolobarjev. Kolobarniki pa so tudi pijavke in tubifeksi.

Med stonoge spadajo strige in kačice. Imajo več kot deset parov členjenih nog in telo razdeljeno na enakomerne člene. Strige so hitri plenilci, kačice pa jedo odmrle rastline.

Raki živijo v morju, v celinskih vodah in na kopnem. Najbolj znani so raki iz skupine deseteronožcev.

Pajkovci so pajki, suhe južine, pršice in škorpijoni. To so členonožci s štirimi pari nog.

Žuželke so skupina živali z največ vrstami. Prepoznamo jih po treh parih nog.

Vsi iglokožci so morske živali in imajo največkrat zvezdasto somerno telo. To so morske zvezde, morski ježki, kačjerepi in morske kumare.

Ribe so prva skupina vretenčarjev. So vodni organizmi, delimo jih na hrustančnice in kostnice.

Dvoživke se izležejo iz mresta in prvi del življenja preživijo v vodi. Iz paglavca se razvije odrasla žival, ki živi na kopnem.

Plazilci so kopenski organizmi, ki ležejo jajca. To so kače, kuščarji, krokodili in želve.

Vse ptice ležejo jajca in jih valijo s toploto lastnega telesa. Koža je pokrita s perjem.

Sesalci so najrazvitejša skupina živali. Kožo imajo pokrito z dlako, kotijo žive mladiče, ki po rojstvu pijejo materino mleko.

S hrano dobijo živali hranilne snovi za rast in obnovo organizma ter energijo za delovanje. Prehranjevanje pa poteka na različne načine, nekatere živali so rastlinojede, druge mesojede ali vsejede.

Od celice do organizma. Osnovna gradbena enota je celica, ki se povezuje v tkiva, ta v organe in organi v organske sisteme. Prebavila, dihala, obtočila, izločala in drugi organski sistemi gradijo organizem.

Obstoj vrstam omogoča razmnoževanje. Lahko je nespolno ali spolno in vsaka oblika ima svoje prednosti in slabosti. Veliko skupin živali se razmnožuje z jajci, sesalci pa so edini, ki kotijo žive mladiče.

Obliko živalim daje ogrodje, ki je lahko notranje ali zunanje. Ogrodje tudi omogoča gibanje, ki je pomembno pri iskanju hrane, umiku pred plenilci ali okoljskimi vplivi in iskanju spolnega partnerja. Koža je meja med okoljem in notranjostjo organizma.

S čutili živali zaznavajo okolico, informacije pa se obdelajo v živčevju. Nimajo vseh čutil vse živali, nekatere imajo dobro razvito živčevje, druge manj.

Za prenos snovi po telesu poskrbi krvožilje. Do vsake celice kri prinese hranila, kisik in odnese odpadne snovi. Hranila v telo pridejo v prebavilih, plini se izmenjujejo v dihalih, odpadne snovi pa se izločajo iz krvi v izločalih.

Organizmi vplivajo en na drugega, ena vrsta vpliva na drugo, lahko pa vpliva en osebek na drugega znotraj vrste. Odnosi so lahko: tekmovanje, plenilstvo, sodelovanje, zajedavstvo in priskledništvo.

Zajedavstvo je poseben odnos med gostiteljem in zajedavcem, kjer ima zajedavec korist, gostitelj pa škodo. Poznamo notranje (glista, trakulja, …) in zunanje (klop, komar, uši, …) zajedavce.

Na organizme vplivajo živi in neživi dejavniki okolja in organizmi so nanje prilagojeni.

Snovi v naravi krožijo. Delec neke snovi gre v rastlino, iz rastline v žival, na koncu pa snov razkrojevalci predelajo do oblike, ki je spet dostopna rastlinam. In krog je sklenjen.

Slovenija je zelo gozdnata dežela in v Sloveniji je gozd naravno okolje. Opuščanje kmetijske rabe povzroča zaraščanje in tako je pri nas vedno več gozda.

Travnike je potrebno redno kositi. Če jih ne obdelujemo, se zarastejo v gozd.

Morje je največji življenjski prostor. Razdelimo ga na več slojev: pršni pas, pas bibavice, obrežni pas, odprto morje, morske globine.

Celinske vode so lahko stoječe (jezero, ribnik, mlaka) ali tekoče (reka, potok).

Umetni ekosistemi so okolja, ki jih mora človek redno vzdrževati. To so travniki, njive, sadovnjaki, vinogradi, mesta itd.

Globalno segrevanje, učinek tople grede, ozonska luknja in drugi pojmi so stvari, ki jih vse pogosteje slišimo. Kaj pa pomenijo?