Geografija - 7. razred - Evropa: družbenogeografske značilnosti | VOYO

Evropa je druga najmanjša celina, od nje je manjša samo Avstralija. Zaradi številnih otokov, polotokov in zalivov ima najbolj razčlenjene obale izmed vseh celin. Njeno površje je zelo razgibano.

Večina Evrope leži v zmerno toplem pasu, zato nima ekstremnih temperatur. Vseeno pa sta podnebje in rastlinstvo zelo raznolika.

Evropa je gosto, a neenakomerno poseljena. Prebivalstvo je zaradi bogate zgodovine izjemno raznoliko, narodnostna in verska sestava pa zaradi priseljevanja še bolj pestra.

Južna Evropa obsega Pirenejski, Apeninski in Balkanski polotok. Tu prevladuje gorato površje. Na podnebje najbolj vpliva Sredozemsko morje. Rastlinstvo je večinoma zimzeleno in prilagojeno dolgotrajni suši. V notranjosti polotokov se podnebje in rastlinstvo nekoliko razlikujeta od obalnih delov.

Sredozemsko morje spada med bolj topla in slana morja. Je tudi vse bolj onesnaženo. Vseeno pa vsako leto na njegove obale privablja na miljone turistov.

Severna Evropa je najredkeje poseljen del Evrope. Nordijske države sodijo med najbolj razvite države na svetu. Njihovo bogastvo so obsežni naravni viri in znanje ljudi. Pri gospodarstvu pribaltskih držav pa se še vedno čutijo posledice socialistične preteklosti.

Vzhodna Evropa in Severna Azija združujeta številne naravne in družbene značilnosti. Skupaj predstavljata več kot desetino vsega kopnega na svetu. Na območju prevladuje zmerno hladno in celinsko podnebje, kjer rastejo večinoma iglasti gozdovi.

Na države Vzhodne Evrope in Rusije močno pada senca socialistične preteklosti. Najbolj se to pozna na industriji, ki je zastarela in nekonkurenčna. Države se še danes soočajo z velikim onesnaženjem.

Azija je celina presežnikov. Je največja, najbolj poseljena celina. Površje je zelo raznoliko - na njej najdemo najvišjo in najnižjo točko sveta.

Podnebje in rastlinstvo Azije je zelo pestro, saj sega v vse toplotne pasove na severni polobli.

Azija ni le največja celina po površini, ampak tudi po številu prebivalcev. Je tudi zibelka največjih svetovnih verstev.

Pri Vzhodni Aziji obstajajo velike razlike med zelo razvitim vzhodnim delom in bistveno slabše razvitim zahodnim delom. Vzhodni del je veliko bolj poseljen in tudi gospodarsko razvit. V zahodnem delu prevladujejo gorovja in puščave, zato so ti deli tudi bistveno manj naseljeni.

Jugovzhodno Azijo sestavljajo Indokitajski polotok, Indonezijsko otočje in Filipini. V večini držav je najpomembnejša gospodarska panoga kmetijstvo. Po gospodarski razvitosti najbolj izstopa Singapur, kjer je drugo največje pristanišče na svetu.

Južna Azija spada v Monsunsko Azijo. Največja država je Indija, ki je tudi druga največja država na svetu po številu prebivalcev. Njen velik problem je prenaseljenost. V zadnjih letih beleži hiter gospodarski razvoj.

Jugozahodna Azija je najbolj znana po puščavah in nafti. Tu večinsko živijo Arabci, ki so islamske vere. Območju drugače pravimo tudi Bližnji vzhod. Je politično zelo nemirno območje.

Srednjo Azijo sestavljajo bivše republike Sovjetske zveze. V tem delu sveta prevladujejo gorovja in puščave. Ljudje se večinoma ukvarjajo s kmetijstvom in industrijo, ki je dediščina Sovjetske zveze. Ob Kaspijskem jezeru so bogata nahajališča nafte.

Srednja Evropa je za nas zagotovo najpomembnejši del Evrope, saj v njem živimo. Poleg Slovenije jo sestavlja še osem držav. Površje je večinoma zelo uravnano, kar vpliva tudi na dobro prometno prehodnost območja.

V Južni Evropi so zaradi stika afriške in evrazijske tektonske plošče potresi zelo pogosti. Na tem območju najdemo tudi številne ognjenike.

Južno Evropo sestavlja 19 držav. Poselitev je zelo neenakomerna. Najbolj poseljene so obale in nižine ob večjih rekah. Kljub slabšim pogojem je kmetijstvo zelo pomembno. Industrija je večino slabše razvita. Najpomembnejša gospodarska panoga je turizem.

Alpe so najvišje gorovje v Evropi. V preteklosti so predstavljale veliko prometno oviro. Zaradi gradnje številnih viaduktov in predorov so danes območje stika med različnimi deli Evrope. Glavni gospodarski dejavnosti v Alpah sta turizem in živinoreja.

Evropska sredogorja s kotlinami, Nemško-Poljsko nižavje in Karpati zajemajo velik del površja Srednje Evrope. V Evropskih sredogorjih so pomembna industrijska območja. Nemško-Poljsko nižavje je pomembno kmetijsko območje, ob izlivih velikih rek pa so nastala pomembna pristanišča. Karpati so pomembno območje za živinorejo, gozdarstvo in turizem.

Panonska nižina leži v jugovzhodnem delu Srednje Evrope. Zaradi ugodnih naravnih pogojev je to izrazito kmetijsko območje. Največja reka Donava jo razpolavlja skoraj po sredini

Zahodni Evropi zaradi lege ob Atlantiku in njegovega pomena zanjo pravimo tudi Atlantska Evropa. Njeno površje poleg nižinskega sveta sestavljajo še stara uravnana gorovja in mladonagubana gorovja.

Zahodna Evropa je zelo gosto poseljena in gospodarsko zelo razvito območje. Prebivalci so večinoma romanskega in germanskega izvora, ponekod so se ohranili tudi Kelti. V državah živi veliko priseljencev. Gospodarstvo je zelo povezano z lego ob Atlantiku.

Severno Evropo delimo na nordijske in pribaltske države. Je najhladnejši del Evrope, ki so ga ledeniki zelo preoblikovali. Del Severne Evrope je tudi vulkanski otok Islandija.