Naravoslovje
Naravoslovje ,
Obliko živalim daje ogrodje, ki je lahko notranje ali zunanje. Ogrodje tudi omogoča gibanje, ki je pomembno pri iskanju hrane, umiku pred plenilci ali okoljskimi vplivi in iskanju spolnega partnerja. Koža je meja med okoljem in notranjostjo organizma.
Prikaži več6:23
69. Čiste snovi in zmesi
Čista snov je ena sama vrsta snovi, zmesi pa so sestavljene iz dveh ali več čistih snovi.
5:08
Zrak je zmes plinov
Zrak je zmes plinov. Sestavljajo ga dušik, kisik, žlahtni plini in ogljikov dioksid.
6:42
Voda
Brez vode ni življenja, ampak ni vsaka voda le voda. Poznamo več različnih vrst voda. Skozi eksperimente si bomo ogledali destilirano, morsko in pitno vodo.
4:31
Raztopine
Raztopina je zmes vsaj dveh snovi. Če je raztopljena največja možna količina topljenca, je to nasičena raztopina.
6:24
Ločevanje zmesi
Večina snovi v naravi so zmesi. Če zmes vsebuje za nas uporabno snov, jo bomo iz zmesi ločili.
4:12
Fizikalne in kemijske spremembe snovi
Pri fizikalni spremembi se snov ne spremeni, pri kemijski pa poteče reakcija, ki snov spremeni v drugo obliko.
4:56
Gorenje
Gorenje je kemijska reakcija, pri kateri iz goriva in kisika nastaneta ogljikov dioksid in voda, pri tem pa se sprosti energija.
5:15
Svetlobna energija
Svetloba se z veliko hitrostjo širi na vse strani. Svetlobna energija pa povzroča spremembe.
4:54
Svetloba in barve
Bela svetloba je sestavljena iz vseh barv. Osnovne barve pri svetlobi pa so rdeča, zelena in modra.
5:43
Zvok in sluh
Zvok zaznavamo z ušesi, netopirji pa se orientirajo s pomočjo ultrazvoka. Premočan zvok lahko poškoduje sluh.
6:43
Celica
Celica je najmanjša gradbena in funkcionalna enota vsakega živega bitja. Poznamo bakterijske, glivne, rastlinske in živalske celice.
5:10
Virusi
Virusi niso zgrajeni iz celic in jih ne uvrščamo med organizme. Z virusi pa smo vsakodnevno v stiku.
5:39
Glive
Značilni predstavniki gliv so glive kvasovke, plesni in gobe. Glive so pomembni razkrojevalci, nekatere pa so zajedavci ali pa živijo v sožitju.
5:18
Bakterije
Bakterije živijo povsod, nekatere povzročajo bolezni ali drugo škodo, večina pa je koristnih. Bakterije so pomembni razkrojevalci.
4:51
Enoceličarji
Včasih smo jih imenovali kar praživali, to pa so preprosta enocelična bitja kot so paramecij, evglena, ameba in drugi.
6:10
Razvrščanje živali
Živali iste vrste so si med seboj podobne in imajo plodne potomce. Sorodne vrste živali združujemo v rodove, rodove v družine in naprej v višje sistematske kategorije.
3:46
Spužve
Spužve so najpreprostejše mnogocelične živali, ki nimajo organov. Živijo v morjih in sladkih vodah in so pritrjene na dno.
4:10
Ožigalkarji
Morske vetrnice in meduze imajo na lovkah ožigalke. V njih je strup, s katerim omrtvičijo plen.
5:40
Mehkužci
Med mehkužce spadajo školjke, polži in glavonožci. Glavonožci pa so lignji, sipe in hobotnice.
3:24
Kolobarniki
Telo deževnika je razdeljeno na veliko enakomernih členov - kolobarjev. Kolobarniki pa so tudi pijavke in tubifeksi.
3:45
Stonoge
Med stonoge spadajo strige in kačice. Imajo več kot deset parov členjenih nog in telo razdeljeno na enakomerne člene. Strige so hitri plenilci, kačice pa jedo odmrle rastline.
5:09
Raki
Raki živijo v morju, v celinskih vodah in na kopnem. Najbolj znani so raki iz skupine deseteronožcev.
4:34
Pajkovci
Pajkovci so pajki, suhe južine, pršice in škorpijoni. To so členonožci s štirimi pari nog.
3:40
Iglokožci
Vsi iglokožci so morske živali in imajo največkrat zvezdasto somerno telo. To so morske zvezde, morski ježki, kačjerepi in morske kumare.
6:07
Ribe
Ribe so prva skupina vretenčarjev. So vodni organizmi, delimo jih na hrustančnice in kostnice.
5:01
Dvoživke
Dvoživke se izležejo iz mresta in prvi del življenja preživijo v vodi. Iz paglavca se razvije odrasla žival, ki živi na kopnem.
6:13
Plazilci
Plazilci so kopenski organizmi, ki ležejo jajca. To so kače, kuščarji, krokodili in želve.
5:02
Sesalci
Sesalci so najrazvitejša skupina živali. Kožo imajo pokrito z dlako, kotijo žive mladiče, ki po rojstvu pijejo materino mleko.
6:42
Prehranjevanje živali
S hrano dobijo živali hranilne snovi za rast in obnovo organizma ter energijo za delovanje. Prehranjevanje pa poteka na različne načine, nekatere živali so rastlinojede, druge mesojede ali vsejede.
3:22
Zgradba živali
Od celice do organizma. Osnovna gradbena enota je celica, ki se povezuje v tkiva, ta v organe in organi v organske sisteme. Prebavila, dihala, obtočila, izločala in drugi organski sistemi gradijo organizem.
5:24
Razmnoževanje živali
Obstoj vrstam omogoča razmnoževanje. Lahko je nespolno ali spolno in vsaka oblika ima svoje prednosti in slabosti. Veliko skupin živali se razmnožuje z jajci, sesalci pa so edini, ki kotijo žive mladiče.
4:54
Opora in koža
Obliko živalim daje ogrodje, ki je lahko notranje ali zunanje. Ogrodje tudi omogoča gibanje, ki je pomembno pri iskanju hrane, umiku pred plenilci ali okoljskimi vplivi in iskanju spolnega partnerja. Koža je meja med okoljem in notranjostjo organizma.
5:57
Zaznavanje in čutila
S čutili živali zaznavajo okolico, informacije pa se obdelajo v živčevju. Nimajo vseh čutil vse živali, nekatere imajo dobro razvito živčevje, druge manj.
5:10
Prenos snovi po telesu
Za prenos snovi po telesu poskrbi krvožilje. Do vsake celice kri prinese hranila, kisik in odnese odpadne snovi. Hranila v telo pridejo v prebavilih, plini se izmenjujejo v dihalih, odpadne snovi pa se izločajo iz krvi v izločalih.
6:37
Odnosi med organizmi
Organizmi vplivajo en na drugega, ena vrsta vpliva na drugo, lahko pa vpliva en osebek na drugega znotraj vrste. Odnosi so lahko: tekmovanje, plenilstvo, sodelovanje, zajedavstvo in priskledništvo.
6:24
Zajedavci
Zajedavstvo je poseben odnos med gostiteljem in zajedavcem, kjer ima zajedavec korist, gostitelj pa škodo. Poznamo notranje (glista, trakulja, …) in zunanje (klop, komar, uši, …) zajedavce.
5:56
Prilagoditve organizmov na okolje
Na organizme vplivajo živi in neživi dejavniki okolja in organizmi so nanje prilagojeni.
5:32
Kroženje snovi
Snovi v naravi krožijo. Delec neke snovi gre v rastlino, iz rastline v žival, na koncu pa snov razkrojevalci predelajo do oblike, ki je spet dostopna rastlinam. In krog je sklenjen.
6:14
Gozd
Slovenija je zelo gozdnata dežela in v Sloveniji je gozd naravno okolje. Opuščanje kmetijske rabe povzroča zaraščanje in tako je pri nas vedno več gozda.
7:49
Morje
Morje je največji življenjski prostor. Razdelimo ga na več slojev: pršni pas, pas bibavice, obrežni pas, odprto morje, morske globine.
