Zgodovina
Zgodovina ,
Naraščanje prebivalstva ter širitev obrti in trgovine sta vplivala na nastajanje srednjeveških mest. Veliko mest je nastalo ob rekah, saj so predstavljale naravno obrambo, vir vode in so omogočala prevoz blaga.
Prikaži več7:52

Življenje prvih človeških skupin
Najstarejše zgodovinsko obdobje se imenuje prazgodovina. Največji del prazgodovine predstavlja kamena doba, ki se deli na tri obdobja: starejšo, srednjo in mlajšo kameno dobo.
2:58

Kovinske dobe
Pojav in uporaba kovine prinese številne novosti: nove poklice, boljše orodje in orožje ter razslojeno družbo.
3:00

Prva verovanja in prazgodovina na slovenskih tleh
Ljudje so v prazgodovini verjeli, da v vsej živi in neživi naravi prebivajo duhovi. Tudi na Slovenskem je veliko arheoloških najdb iz prazgodovine: piščal, šivanka in okostje mamuta.
3:23

Prve civilizacije - Mezopotamija
Najstareješa civilizacija je Mezopotamija, ki je nastala med rekama Evfrat in Tigris. Tu se je razvila sumerska civilizacija, ki je veljala za zelo napredno.
4:04

Prve civilizacije - Stari Egipt
Egipt je nastal ob reki Nil, vladali so mu faraoni, ki so veljali za boga. Imeli so razvito medicino, matematiko in astronomijo.
3:14

Prve civilizacije - Indija
Prve civilizacije v zgodovini človeštva so se pojavile predvsem ob rekah. To je bilo značilno tudi za prve civilizacije v Indiji. Ob reki Ind se razvije harapska civilizacija in ob reki Genges vedska civilizacija.
1:26

Prve civilizacije - Fenicija
Feničani so živeli na obalah Sredozemskega morja. Bili so dobri trgovci in obrtniki, ki so poznali skrivnosti izdelave stekla in pridobivanja škrlatne barve. Izumili so prvo abecedno pisavo.
1:47

Umetnost v starem veku
Ljudstva prvih civilizacij so zapustila mnoge podobe, izklesane v kamen. Egipčani so iz kamnov izdelovali templje, v Mezopotamiji so v kamen vklesali reliefe.
2:22

Verovanje v času prvih visokih kultur
Za večino starih civilizacij je bil značilen politeizem, izjema je bila judovska civilizacija, kjer se je uveljavil monoteizem.
3:36

Antična Grčija - prve razvite kulture na grških ...
Začetki Grčije so povezani z minojsko in kasneje mikensko civilizacijo. Minojska civilizacija je prva civilizacija na evropskih tleh.
1:18

Olimpijske igre
Olimpijske igre so bile posvečene bogu Zevsu in so jih Grki prirejali na vsake štiri leta.
Dogajale so se v kraju Olimpija. Grki so tekmovali v več disciplinah, kraljevska pa je predstavljala peteroboj.
3:57

Antična Grčija - Polisi
Polis je grška mestna državica. Najbolj znana sta bila polisa Atene in Šparta. Atene so bile pomorsko-gospodarska polis, Šparta pa vojaška polis.
2:56

Življenje v Grčiji
V grški družbi so o vsem odločali moški. Ženske so bile skrbnice otrok in gospodinjstva.
0:53

Antična Grčija - Preročišče Delfi
Delfi je bil preročišče, kamor so prihajali vsi Grki po nasvete. Posvetovali so se o vseh pomembnih zadevah. Prerokovale so Pitije.
1:28

Bogovi
Grki so verjeli v več bogov. Bogovi so imeli človeško podobo in nadnaravne sposobnosti. Prebivali so na gori Olimp.
3:25

Antična Grčija - Filozofija, umetnost in znanost
Izjemni dosežki v filozofiji, politiki, znanosti, kulturi in umetnosti grške zgodovine pomenijo rojstvo evropske kulture in misli.
1:32

Antična Grčija - Grška kolonizacija
S pojmom grška kolonizacija poimenujemo preseljevanje Grkov iz matične Grčije na tuja ozemlja, kjer so Grki ustanavljali kolonije.
2:38

Antična Grčija - Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne so potekale med grškimi polisi in Perzijo. Po 15-ih letih bojevanja so Grki premagali Perzijo.
1:38

Antična Grčija - Grško-peloponeške vojne
Peloponeške vojne so potekale med Atenami in Šparto ter njunimi zaveznicami. Grški polisi so bili oslabljeni in lahek plen za Makedonijo.
2:10

Aleksander Makedonski
Aleksander Veliki je bil vladar Makedonije. Zavzel je velik del ozemlja, širil grško kulturo, znanje in jezik.
3:24

Nastanek Rima
V času, ko so grški polisi tekmovali za premoč, so se na Apeninskem polotoku pojavili zametki nove sile – rimske države. Romul in Rem, rimska volkulja.
2:16

Rimska družba
Glede na premoženje so se rimski državljani delili na dve družbeni skupini: patricije in plebejce. Sužnji so bili nesvobodni in brez vseh pravic.
2:34

Ureditev rimskega imperija
Rimska republika se je obdržala skoraj 500 let. Oblast se je delila na izvršilno, zakonodajno in sodno. Izvršilno je predstavljala vlada z voljenimi uradniki, imenovanimi magistrati. Zakonodajno sta predstavljala ljudska skupščina in senat. Sodno so predstavljali sodniki na sodiščih.
6:09

Širjenje rimskega imperija
Rimska vojska je v nadaljnjih stoletjih obstoja rimske republike doživela velik napredek. Postala je hitra, izurjena, najbolje organizirana in tehnično opremljena vojska v sredozemskem prostoru.
5:44

Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar je bil rimski politik, zgodovinar, predvsem pa odlični vojskovodja in strateg.
3:33

Rimski cesarji
Po Cezarjevi smrti je v rimski državi izbruhnil boj za oblast, iz katerega je kot zmagovalec izšel Cezarjev nečak in posinovljenec Gaj Oktavijan. Z Oktavijanom je Rim postal cesarstvo.
4:03

Rimski imperij - kulturni dosežki
Rimljani so prevzeli znanstvene dosežke grške kulture in jih razvijali dalje. Prevzeli so grške in etruščanske bogove ter jih preimenovali.
3:21

Kriza v rimskem imperiju
Do sredine 3. stoletja se je položaj v rimskem imperiju spremenil. Rimski imperij je začel drseti v vsesplošno notranjo krizo. Soočil se je s številnimi težavami: vojaškimi, političnimi, gospodarskimi in družbenimi težavami.
5:18

Rimski imperij - življenje
Temelj rimske družbe je bila družina. Glavno vlogo v njej je imel oče (pater familias). Nadzoroval je družinsko premoženje, odločal o vseh pomembnih zadevah ter vodil domače verske obrede.
4:05

Rimski imperij - na naših tleh
Rimska vojska je začela prodirati na ozemlje današnje Slovenije v 2. stoletju pr. Kr. Za Rimljane je le-to imelo predvsem gospodarski in vojaški pomen.
3:13

Propad in začetek srednjega veka
Rimski cesarji so se trudili, da bi izboljšali razmere v državi. Najuspešnejša sta bila dva: Dioklecijan in Konstantin Veliki.
4:03

Krščanstvo
V 1. stoletju se je v rimskem imperiju pojavila nova vera. Njen začetek je bil povezan z rimsko provinco Judejo (današnjo Palestino), kjer se je okoli leta 4 ali 6 pr. Kr. rodil Jezus.
5:25

Selitev ljudstev in nastanek držav
Od 1. stoletja pr. Kr. dalje se je Rimski imperij vse pogosteje soočal z vpadi različnih plemen, ki so živela ob njegovih mejah. Po koncu preseljevanj in propadu Zahodnorimskega cesarstva so se v Evropi pojavile nove germanske države.
4:33

Srednjeveška družba
S propadom Zahodnorimskega cesarstva in nastankom germanskih držav so v zahodni in srednji Evropi v veliki meri propadli za rimski čas značilni obrt, trgovina in uporaba denarja. Prebivalci so se preživljali predvsem s kmetijstvom, zato je bila posest največje bogastvo.
2:00

Selitev Slovanov
V 6. in v 7. stoletju so se na naše ozemlje naselili Slovani. Naseljevali so se iz dveh smeri, s severa in z juga.
7:51

Karantanija
V 7. stoletju je na ozemlju Vzhodnih Alp nastala prva staroselskoslovanska državna tvorba. Poznana je pod imenom Karantanija.
4:42

Vikingi in rimsko-nemško cesarstvo
Obdobje druge polovice 9. stoletja in prve polovice 10. stoletja je bilo za Evropo prelomen čas. Vpadi in ropanja novih ljudstev - Arabcev iz severne Afrike, Madžarov iz Panonske nižine in Vikingov iz severne Evrope (Skandinavije) - so povzročili nestabilnost in nered.
8:09

Plemiči in kmetje
Ko danes govorimo o srednjeveški družbi, največkrat omenjamo plemiče in kmete (podložnike). Srednjeveški pisci pa so družbo delili na tri stanove: tiste, ki se bojujejo (plemiči), tiste, ki molijo (duhovniki) in tiste, ki delajo (kmetje).
7:53

Razvoj evropske kulture
Srednjeveška kultura je bila zelo raznolika. Razvijala se je v okviru posameznih družbenih skupin: meščanstva, plemstva in kmetov.
3:48

Gospodarstvo
Čas med letoma 1000 in 1300 pomeni velik napredek za evropsko gospodarstvo. Na spremembe je vplivalo tudi podnebje, ki se je otoplilo. Napredek je bil najprej viden v kmetijstvu.



