Geografija - 8. razred - Avstralija: družbene značilnosti, gospodarstvo, kmetijstvo | VOYO

Afriko po legi, toplotnih pasovih, prebivalstvu in nadmorski višini delimo na Severno, Tropsko in Južno Afriko. Južno Afriko na severu omejujeta Kongova kotlina in Jezersko višavje, na zahodu njeno obalo obliva Atlantski, na vzhodu pa Indijski ocean.

Afrika je druga največja celina na svetu. Njeno površje zavzema več kot 30 milijonov km2 in je manj razčlenjeno. Največji otok, ki ji pripada, je Madagaskar, ob JV celine.

Geografija se dogaja ves čas okoli nas. Tako v naravi, v obliki naravnih pojavov in procesov, kot v družbi, pod vplivom človeka. Svet se nenehno spreminja, človek pa je del sprememb. Tokrat si bomo ogledali svetovne probleme, povezane s kriznimi žarišči, ki negativno vplivajo na življenje na planetu.

Afrika ni stara celina le glede na nastanek. Nekateri ji pravijo kar “zibelka človeštva”, saj se je glede na mnenja raziskovalcev na tej celini razvila človeška vrsta. Afrika je pisana, je raznolika, je divja in zanimiva celina.

Afrika skoraj cela leži v tropskem toplotnem pasu, ki na skrajnem S in J prehaja v subtropski toplotni pas. Zato je zanjo značilno tropsko in subtropsko podnebje. Na njeno podnebje vpliva lega, oddaljenost od morja, relief in morski tokovi. Eden izmed teh je npr. hladen Benguelski tok, ki vpliva na nastanek puščave Namib.

Avstralija je bila poseljena že pred 40.000 leti. Njene staroselce imenujemo Aboridžini, današnjim belim prebivalcem Avstralije pa rečemo tudi oziji (ali Aussie-ji). Predniki ozijev so večinoma iz Evrope.

Avstralija skoraj v celoti leži v vročem pasu, zato ni nič čudnega, da velik del te celine predstavlja puščavsko in polpuščavsko podnebje. Kakšno je še podnebje Avstralije, pa si oglejmo skupaj.

Terra Australis Incognita - dežela južna neznana, je prevod latinskega imene najmanjše celine na svetu. Otok Tasmanija in Veliki koralni greben sta le dve izmed zanimivih geografskih enot te oddaljene celine.

Severna Afrika je s starim Egiptom območje naseljevanja ene izmed prvih civilizacij. V rodovitni rečni dolini so prebivalci videli možnost življenja. Severno Afriko sestavlja 11 držav ter ljudstva različnih veroizpovedi: muslimani, kristjani in pripadniki tradicionalnih afriških verstev.

Geografija se dogaja ves čas okoli nas. Tako v naravi, v obliki naravnih pojavov in procesov, kot v družbi, pod vplivom človeka. Svet se nenehno spreminja, človek pa je del sprememb. Najprej bomo spoznali aktualne svetovne probleme, povezane z naravnimi viri, ki negativno vplivajo na življenje na planetu.

Tropsko Afriko delimo na Visoko tropsko, Nizko tropsko in Zahodno Afriko. Tropska Afrika se razprostira med Saharo na severu in Kongovo kotlino na jugu. Zanjo je značilno ekvatorialno, polpuščavsko in savansko podnebje.

Spoznajmo Novo Zelandijo in njeno lego, površje, prebivalstvo. Kako je živeti na tako oddaljenem otočju, kakšen jezik govorijo tamkajšnji prebivalci in v čem se Novozelandci razlikujejo od Avstralcev?

Oceanija je geografska regija v Tihem oceanu, ki vključuje Avstralijo, Polinezijo, Mikronezijo in Melanezijo. V resnici gre za skupine otokov, vključno z Avstralijo in Malajskim otočjem. Pa si poglejmo kaj več!

Na Ameriko naj bi že pred Kolumbom prvi stopili Vikingi, leta 1492 Krištof Kolumb, a pravijo, da je bila Amerika odkrita že davno pred tem ... Le Evropejci niso še vedeli zanjo! Delimo jo na Severno in Južno Ameriko ali Latinsko Ameriko, kamor sodi tudi Medmorska ali Srednja Amerika in Južna Amerika.

Severno Ameriko sestavljajo od severa proti jugu države Grenlandija, Aljaska, Kanada in ZDA. Od severa proti jugu se temperature proti celini zvišujejo. Od mrzlega Severnega ledenega morja potujemo proti jugu in toplejšim obalam Floride.

Na podnebje Severne Amerike vplivajo lega, velikost, relief, morja in oceani ter morski tokovi. Oblikovali so se trije osnovni tipi podnebja: oceansko, vlažno subtropsko in polarno podnebje.

Severno Ameriko ali Angloameriko so po Kolumbovem prihodu pričeli poseljevati Evropejci: Francozi, Angleži in na jugu še Španci. Sprva so pričeli poseljevati vzhodno obalo, nato pa so se pomikali vse bolj proti zahodu, še posebej v času zlate mrzlice. Še danes se čutijo posledice zgodovine priseljevanja Evropejcev, najbolj pa jih čutijo ameriški staroselci.

Južno od Severne Amerike leži Srednja Amerika. Njena lega na stiku tektonskih plošč vpliva na razgibano površje in aktiven vulkanizem ter potrese, lega v vročem pasu pa ima velik vpliv na podnebje.

Za Srednjo Ameriko je značilna velika kulturna in zgodovinska raznolikost. Pred Evropejci so tu bivali Maji, Azteki in Tolteki - ene izmed starodavnih civilizacij Latinske Amerike (Srednje in Južne Amerike). Kasneje priseljeni Evropejci in sužnji iz Afrike so prispevali k pestri rasni raznolikosti prebivalcev.

Večina Južne Amerike leži na južni polobli. Ekvator jo prečka na severni strani, za katero je značilno bujno tropsko rastje. Nekoč je južnoameriška celina bila povezana z Afriko, Avstralijo, Indijo in Antarktiko - skupaj so tvorile kontinent Gondvana.

Srednja Amerika in Južna Amerika po družbenih in fizičnih značilnostih predstavljata območje Latinske Amerike. Od Severne Amerike se po teh značilnostih obe precej razlikujeta. Spoznali bomo glavne značilnosti prebivalstva in gospodarstva v Južni Ameriki.

Severni in južni tečaj je svet polarnih območij. Skupaj predstavljata okoli 24 milijonov km2: Severna Arktika približno 10 milijonov km2, južna Antarktika pa približno 14 milijonov km2.

Antarktika je po svetovnih merilih 5. največji kontinent po vrsti, velika je skoraj za dve Avstraliji. Pokrita je z debelim pokrovom ledu, ki v povprečju meri okoli 2.000 m. Njena površina predstavlja 9 % sveta.