Kriminalne zgodbe s Saro Volčič - Iz zaporov - Bojan Žalik - Pogojni odpust | VOYO

Štirje bivalni moduli s čajno kuhinjo, velika televizija in kadilnica. Možnost nenadzorovanega obiskovanja fitnesa ali sprehoda okoli zavoda od jutra do večera. Za bolj športne tudi igrišče za košarko in mali nogomet. Obiski svojcev trikrat tedensko in za praznike. Kaj se skriva za stenami odprtega oddelka Ljubljana, ki je od februarja v Dobrunjah, je Sari Volčič razkazala vodja oddelka, 42-letni Ljubljančan pa ji je zaupal, kaj ga je v zrelih letih privedlo za rešetke.

V mirnem zelenem območju na Igu pri Ljubljani je do februarja deloval odprti del zapora Ljubljana. Stavba in ostala poslopja so bila nekoč del graščine na vrhu hriba, v katerem je danes ženski zapor. Odprti oddelek ni zaklenjen in čeprav bi obsojenci mirno lahko odkorakali, tega ne storijo. Odprti moški oddelek je tu imel še eno posebnost - pilotni projekt Medena celica. Mnogi obsojenci so se vključili v dejavnost in tako postali obsojenci čebelarji.

Velik del žensk, ki pristanejo v zaporu, je tudi mam. Nekatere od njih v zaporu celo rodijo. Sara Volčič se je pogovarjala z visoko nosečo obsojenko le nekaj dni pred rokom poroda. Za 32-letnico to ni bil prvi otrok, bil pa je prvi, ki je bil v zaporu tudi spočet. Tudi v ženskem zaporu na Igu imajo prostor, v katerem lahko partnerji in otroci zaprtih občasno prenočijo. Kako se počuti ženska, ki najnežnejše obdobje z otrokom preživlja za zapahi?

Trinajst let zapora je dobil za petnajst ropov, njegov sostorilec pa leto dni manj. Povod za prestop v kriminal je bila izguba službe in dolgovi na banki. S sostorilcem sta ropala bencinske servise in pošte na območju Celja, Ljubljane in Maribora ter tako nabrala več kot 150 tisoč evrov. Bi nadaljevala, če jima policija ne bi pripravila zasede? Kje sta naredila usodno napako, da so jima stopili na prste? Z roparjem se je v zaporu pogovarjala Sara Volčič.

Javnost jih lahko vidi le, ko v sodne dvorane spremljajo obsojence in ves čas sojenja tiho sedijo ob njih, pripravljeni, da se zgodi kaj nepredvidljivega. Kaj pa se dogaja v zaporih? Obiskali so naš največji in najstrožji zapor na Dobu, kjer je inštruktor pravosodnih policistov razkril, kako poteka njihovo delo, kakšne so zadolžitve in kakšen nadzor vršijo v zaporu, kjer imajo tudi enoto vodnikov psov. Obiskali so tudi celjski zapor, ki je vpet v mestno središče.

Bojan Žalik je prvi Slovenec, ki je bil zaradi umora obsojen na 30-letno zaporno kazen. Kako je to obdobje videti v zaporu? Se tok življenja prekine ali je možno kljub temu še kaj dobrega narediti in napredovati? Naš sistem vsem zaprtim omogoča, da se spremenijo, da se izobražujejo, izučijo za različne poklice, v zaporu lahko tudi delajo. Eden tistih, ki se je odločil za spremembo, je tudi Žalik, ki se je med prestajanjem kazni celo zaljubil in poročil.

Nič več varovanja pravosodnih policistov, rešetk in zaklenjenih vrat. Dovoljena je uporaba mobilnih aparatov in neomejen dostop do spleta. Sara Volčič je obiskala odprti oddelek mariborskega zapora Rogoza, kamor so premestili obsojenca Bojana Žalika, ki je po skoraj 23-ih letih življenja v zaporu na Dobu dokazal, da je zaupanja vreden in da selitve v bolj svoboden režim prestajanja kazni ne bo zlorabil. Na Rogozi se je zaposlil v kuhinji.

Ugodnosti, ki jih zaporniki dobijo, torej tudi proste izhode, lahko ob napačnem vedenju hitro izgubijo. Le nekaj tednov po našem obisku v odprtem oddelku zapora Rogoza je imel Bojan Žalik, obsojen na 30 let zapora zaradi umora, doma konflikt z ženo, v katerem je posredovala tudi policija. Sara Volčič se je pogovarjala z njegovim odvetnikom, potem ko so Žalika zaradi suma nasilja v družini premestili nazaj v zaprti oddelek zapora na Dobu.

Ko so ga zaprli, je bil star 32 let, ko so ga izpustili iz zapora, pa 57. Bojan Žalik je prvi zapornik v Sloveniji, ki je bil obsojen na 30-letno zaporno kazen in septembra 2025 so ga iz zapora pogojno odpustili. Tik po tem, ko je zapustil zapor na Dobu in se v družbi odvetnika odpravil v domačo Lendavo, je ekskluzivno spregovoril s Saro Volčič. Poudaril je, da je po 25-ih letih zapora drugačen človek in da si želi preostanek življenja preživeti v miru.

Pedagog Fulvio Dovgan je v zaporu na Dobu obravnaval serijskega morilca Metoda Trobca. Tam je videl tudi Silva Pluta, ko je prestajal kazen zaradi prvega zločina. Z delom je nadaljeval na Povšetovi, kjer je zadolžen za pripor. Je prva oseba, s katero imajo opravka številni morilci, tihotapci, člani organiziranih kriminalnih združb. Zaupal je skrivnosti življenja za zapahi, kaj vse se tam dogaja in kako se obnašajo ljudje, ki se znajdejo za rešetkami.