Pogovor je ena od temeljnih človekovih sporazumevalnih dejavnosti. Glede na to, s kom in kako se pogovarjamo, ločimo več vrst pogovorov. Pogledali si bomo uradni in neuradni osebni pogovor ter telefonski pogovor.

Krajšave so dogovorjene oblike krajšanja besed in besednih zvez.

V opisu kraja predstavimo najpomembnejše podatke o nekem kraju.

Obvestilo je besedilo, ki ga tvorimo z namenom, da bi koga o čem obvestili. Ločimo uradno in neuradno ter zasebno in javno obvestilo.

Slovenski jezik pozna šest sklonov, vsak ima točno določeno vprašalnico. Prvi del vprašalnice se nanaša na osebe, drugi pa na stvari.

Osebni zaimki so besede, s katerimi poimenujemo različne osebe.

Števniki izražajo količino. Poznamo glavne in vrstilne števnike.

Premi govor je poročani govor, pri katerem se prvotni govor ne spreminja, odvisni govor pa uporabljamo, kadar poročamo, kaj je kdo rekel.

Glagoli so besedne vrste, s katerimi poimenujemo dejanje, dogajanje in stanje.

Sedanjik izraža dejanje, dogajanje in stanje v trenutku govorjenja ali pa izraža brezčasnost (splošno sedanjost).

Preteklik je zložena glagolska oblika za izražanje preteklosti.

Prihodnjik je zložena glagolska oblika za izražanje prihodnosti.

Nedoločnik in namenilnik sta neosebni glagolski obliki.

Z vabilom naslovniku jasno povemo, da ga na nekaj vabimo.

Pridevniki so besedna vrsta, ki označuje lastnost, vrsto ali svojino samostalnika. Lahko jih stopnjujemo, in sicer samo lastnostne.

Prislov je besedna vrsta, ki pojasnjuje čas, kraj in način dogajanja ali dejanja.

Ocena je besedilo, v katerem avtor oceni, utemeljeno pove svoje mnenje o nekem umetniškem delu.

Pripovedništvo, pesništvo in dramatika so zvrsti v književnosti.

Dramsko besedilo je umetnostno besedilo s posebno zgradbo iz dvogovorov in odrskih napotkov.

Fantastična pripoved je daleč od resničnosti, realistična pripoved pa je prikazana na resničen način.