Ogljikovodiki so spojine ogljika in vodika in jih predstavljamo z različnimi vrstami formul.

Ogljikovodike delimo na aciklične - ciklične, nasičene - nenasičene ter razvejane - nerazvejane.

Alkani so ogljikovodiki, ki so nasičeni in aciklični. Verige so lahko razvejane ali nerazvejane. Pri poimenovanju imajo končnico -AN.

Alkeni so ogljikovodiki, ki so aciklični in nenasičeni, ker vsebujejo vsaj eno dvojno vez. Pri poimenovanju imajo končnico -EN.

Izomerija je pojem, ko imajo spojine enako molekulsko formulo in različne ostale formule. Poznamo verižno in položajno izmomerijo.

Pri gorenju ogljikovodiki reagirajo s kisikom iz zraka. Če je kisika dovolj, poteka popolno gorenje. Če pa ga ni dovolj, poteka nepopolno gorenje.

Substitucija ali zamenjava je kemijska reakcija, ki je značilna za nasičene ogljikovodike. Reakcije dodajanja ali adicije pa so značilne za nenasičene ogljikovodike.

Polimerizacija je reakcija, pri kateri iz večjega števila monomerov dobimo polimer.

Najpomembnejše organske kisikove spojine so alkoholi, aldehidi, ketoni, karboksilne kisline, etri, in estri.

Vsi alkoholi vsebujejo hidroksilno skupino (-OH). Ime alkohola pa sestavimo tako, da osnovnemu imenu ogljikovodika dodamo končnico -OL.

Glede na to, na kateri ogljikov atom je vezana hidroksilna skupina, poznamo tri vrste alkoholov: primarne, sekundarne in terciarne.

Aldehidi imajo aldehidno funkcionalno skupino (-CHO) in jim pri poimenovanju dodamo končnico -AL. Ketoni pa imajo ketonsko funkcionalno skupino (-CO-) in jim pri poimenovanju dodamo končnico -ON.

Karboksilne kisline so kisikove spojine, ki vsebujejo karboksilno funkcionalno skupino (-COOH). Poimenujemo jih tako, da osnovnemu imenu ogljikovodika dodamo končnico -ojska kislina.

Tako kot anorganske kisline lahko tudi organske karboksilne kisline reagirajo z bazo, pri čemer nastaneta sol in voda.

Estri nastanejo pri reakciji med alkoholom in karboksilno kislino. Maščobe pa med alkoholom glicerolom in tremi karboksilnimi kislinami.

Mila so soli maščobnih soli, ki vsebujejo od 12 do 18 atomov ogljika. Nastanejo pri reakciji med maščobo in kalijevim ali natrijevim hidroksidom.

Glavni vir naše energije so ogljikovi hidrati. Delimo jih na mono-, oligo- in polisaharide.

Poliestri so polimeri, ki vsebujejo ponavljajočo se estrsko funkcionalno skupino.

Najpomembnejše dušikove organske spojine so aminokisline, ki se povezujejo v beljakovine. Aminokisline imajo dve funkcionalni skupini: aminsko in karboksilno.

Beljakovine so naravni polimeri iz večjega števila aminokislin, ki so med seboj povezane s peptidnimi vezmi. Delimo jih glede na sestavo ter obliko.

Beljakovine vsebujejo peptidno vez, ki jo dokazujemo z biuretsko reakcijo. Koagulirajo ob povišani temperaturi, dodatku raztopine težke kovine, vodne raztopine kisline ali baze.

Poliamidi so polimeri, v katerih so monomerne enote povezane z amidno/peptidno vezjo.

Molska masa je masa enega mola snovi in jo označimo z M, ima enoto g/mol. Množina snovi pa je definirana z razmerjem med maso snovi in njeno molsko maso.

Kontrolka zajema snov o ogljikovodikih in kemijskem računanju.

Kontrolka zajema snov poglavij o kemijskih reakcijah, elementih v periodnem sistemu ter kislinah, bazah in soleh.