Spoznali bomo surikato Rina in njegovo širšo družino. Vsi so zelo uspešni plenilci, a so hkrati tudi sami lahko plen številnih večjih živali. Pred nevarnimi plenilci surikate varuje zadrževanje v skupinah in raznoliko obrambno vedenje, ki vključuje značilno straženje, opozarjanje ostalih članov skupine na nevarnost in skrivanje v rove.

Gospod Lepi je bolivijski sajmir in je v ljubljanskem živalskem vrtu zelo znan po svojem urejenem kožuhu. Živi namreč v veliki družini, v kateri odnose v tropu utrjujejo z medsebojnim negovanjem kožuhov in odstranjevanjem zajedavcev ter skupno skrbjo za mladiče. Z drugimi sajmirji se sporazumeva z obrazno mimiko, s položajem telesa in cvilečimi glasovi.

Ganga je azijski slon, ki je daleč naokrog znana po svojem trobcu. Ta je pri prednikih slonov nastal kot združitev in podaljšanje zgornje ustnice ter nosu, zato je večnamenski organ. Sloni skozi trobec dihajo, z njim si pomagajo pri zaznavanju vonja, z njim zajamejo do deset litrov vode in se potem škropijo ali pa vodo nesejo v usta in jo popijejo. Ganga ima v trobcu kar 40 tisoč mišic.

Sven in Svea sta geparda in sta najhitrejša tekača v Sloveniji. Ko se poženeta za plenom, torej v šprintu na kratke razdalje, dosežeta hitrost tudi čez 100 km/h. Proizvajalci avtomobilov jima zavidajo izvrstne pospeške, saj lahko v treh sekundah dosežeta hitrost 96 km/h – nekako tako kot vozila v formula 1.

Spoznali bomo rekorderko v pljuvanju. Ne gre za napako, temveč za alpako. Kadar se alpaka čuti ogroženo, pljuva slino ali celo vsebino na pol prebavljene hrane, kar ima zelo neprijeten vonj. S pljuvanjem se torej brani ali izraža jezo. Teh pljunkov so lahko deležni tudi ljudje, če alpako razjezijo.

Navadni variji so zelo majhne opice, ki pa se oglašajo tako, kot da bi bile največje in najbolj strašne živali na svetu. Variji prihajajo iz Madagaskarja in so najbolj znani po svojih oranžnih očeh. Uvrščamo jih v družino lemurjev. Beseda “lemures” v latinščini pomeni duhove umrlih.

Rastko in Cvetko sta najvišja Slovenca. V resnici sta žirafi, ki merita v višino skoraj pet metrov. Najbolj znana sta po svojem vratu, ki je dolg kar dva metra. Tako dolg vrat imajo žirafe zato, da lahko smukajo liste visoko na drevesnih krošnjah. Rastko in Cvetko posmukata kar 66 kilogramov listja na dan.

Mačji panda je za marsikoga najbolj ljubka žival na svetu, saj izgleda kot prikupna mešanica različnih “zverinic”. Ima rakunji rep in medvedje šapke, obraz pa ima mačje, medvedje in pandine poteze. Pleza kot opica, počiva in umiva se kot mačka, bambus pa grizlja kot orjaški panda.

Črne čopičarke merijo v višino le dobrih 20 centimetrov, a se lahko pohvalijo z najlepšimi čopki daleč naokoli. In prav po čopkih na uhljih so te majhne opice dobile tudi ime. So zelo inteligentne, njihovi obrazi pa so podobni človeškim - imajo tanke ustnice, droben nos in oči, ki jih obdajajo veke z obrvmi.

Pri naštevanju domačih živali verjetno marsikdo ne pomisli na kamelo, čeprav so dvogrbe kamele udomačene že vsaj 4000 let. Tudi dvogrbe kamele v našem živalskem vrtu so udomačene, tistih v divjini pa je na svetu manj kot tisoč in so zelo ogrožene. V ljubljanskem živalskem vrtu lahko spoznate štiri udomačene kamele, mamo Salimo, očeta Karla, sina Hasana in malo Gobi.

Vita in Vito sta sibirska tigra, ki ju lahko opazujete v Živalskem vrtu Ljubljana. Sibirski tiger spadata v največjo podvrsto tigrov. Zaradi daljših zadnjih nog lahko v dolžino skoči kar osem metrov, zaradi močne čeljusti pa je strah in trepet vse okolice. V naravi odrasel tiger upleni kar od 45 do 70 živali na leto.

Jip in Kalle sta sesalca. Ne za sesanje doma, pač pa za skakanje in plavanje v vodi sredi ljubljanskega živalskega vrta. Sta zelo inteligentna in gibčna kalifornijska leva. Poleg vseh vragolij, ki jih počneta, se oskrbnikom pustita tudi pregledovati, da preverijo, če sta zdrava. Da o umivanju zob sploh ne govorimo.

Kapibare so največji glodalci, podobni so morskim prašičkom. Z njimi so sicer res v ožjem sorodu, od njih pa jih poleg velikosti loči tudi mnogo boljša prilagojenost na vodno okolje. Na stopalih imajo plavalno kožico, njihove oči in nosnice pa so nameščene na vrhu glave. Zelo dobro plavajo, v vodi se hladijo in skrivajo. So zelo inteligentne živali, ki jih je mogoče tudi trenirati.

Ste kdaj videli črnega volka z rumenimi očmi? Prav taki sta dve kanadski volkulji, ki prebivata v ljubljanskem živalskem vrtu. Črnih volkov je največ v Severni Ameriki, razvili pa so se v zadnjih tisoč letih, ko so se psi večkrat križali z volkovi in jim prenesli mutacijo, ki določa tudi črno barvo.

Giboni imajo značilne dolge roke, s katerimi se premikajo v drevesnih krošnjah. Le redko sestopijo z visokih dreves na tla. Zanje je značilno tudi glasno pojoče oglašanje, različni visoki toni in žvrgolenje. S temi glasovi samec in samica vsakodnevno oznanjata drugim gibonom, da sta par in kje je njun teritorij. To počneta tudi Liling in Liping, ki sta se spoznala leta 1998 v ljubljanskem živalskem vrtu.